Kmetijski minister Dejan Židan je zagotovil, da se v prodajo Mercatorja, ki se je februarja 2012 z umikom pondube Agrokorja neuspešno končala, ni vpletal. Potrdil je, da je prodaji nasprotoval že takrat in ji še vedno nasprotuje. Dodal je, da je imel možnost videti, kako bančni sistem v Sloveniji neučinkovito deluje.

Židan poudarja, da je Agrokor neposredni konkurent, ki je tudi proizvajalec hrane, kar predstavlja grožnjo v Sloveniji proizvedeni hrani, s čimer se ukvarja 100.000 ljudi. Potrdil je, da je pil kavo s predsednikoma uprav Nove Ljubljanske banke (NLB) in Nove Kreditne banke Maribor v družbi takratnega finančnega ministra Francija Križaniča. Zanimalo ga je, kaj motivira slovenske banke, da prodajajo Mercator in dobil je odgovor, da gre za zasežene delnice, ki ne predstavljajo osnovnega posla bank, zato jih želijo prodati.

Poudaril je, da so morebitni pogovori o Mercatorju s kakšnim funkcionarjem ali politikom potekali zgolj neformalno. "Niti Dejan Židan niti kmetijski minister nima te pristojnosti," je odgovoril na vprašanje, ali je kdaj dejal, da se Mercatorja ne sme prodati. 

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu bo danes nadaljevala delom. Potem ko je doslej večinoma izpraševala bančnike, je tokrat na zaslišanje povabila ljubljanskega župana Zorana Jankovića in ministra za kmetijstvo Dejana Židana.

"Prodaja je velika napaka, ne glede na ceno"

Židan meni, da njegovo nasprotovanje prodaji ni bilo vzrok za odstop tedanjega predsednika uprave NLB Boža Jašoviča, saj naj bi ga videl le dvakrat ali trikrat. Prav tako ni poznal nadzornikov banke. Člane komisije je zanimalo, če se čuti odgovornega, da takrat Mercator ni bil prodan po precej višji ceni, kot pa zanj Agrokor ponuja danes.  

Za kredit ni ne posredoval ne lobiral

Od Jankovića pa so člani preiskovalne komisije želeli izvedeti, kakšna je bila njegov vloga pri 115-milijonskemu sindiciranemu posojilu družbi Grep za dokončanje trgovskega centra v športnem parku Stožice leta 2010, ki je končalo na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). "Moje vloge pri odobritvi tega kredita sploh ni bilo," je odvrnil Zoran Janković in dodal, da zanj ni niti posredoval niti lobiral.

S takratnim predsednikom vlade Borutom Pahorjem se o tem posojilu ni pogovarjal, prav tako ne s kakšnim od ministrov ali nadzornikov bank. Potrdil je telefonski pogovor s predsednikom uprave NKBM Matjažem Kovačičem in obisk na NLB, kjer je pojasnil projekt javnozasebnega partnerstva. A beseda ni tekla o izpolnjevanju pogojev za odobritev posojila, pač pa o Stožicah. "Še vedno sem prepričan, da bo to najboljši trgovski center v Sloveniji in si zasluži primerno obravnavo," je dodal.

NLB ni zaključila projekta

Da se je posojilo Grepu znašlo na DUTB, je po Jankovićevih besedah odgovorna NLB, ker projekta ni zaključila, saj bi v tem primeru dobila denar nazaj od najemnin. Celoten projekt je bil ocenjen na 150 milijonov evrov, posojilo je bilo podpisano v višini 115 milijonov evrov, izplačanih pa samo 100 milijonov evrov, je navedel.

Ob zaustavitvi gradnje v Stožicah je Janković ponovno obiskal NLB, kjer so se pogovarjali, ali naj se objekt zaključi in pobira najemnine oz. dokonča vsaj toliko, da se ne bi delala škoda. Interes ljubljanske občine je bil, da dobi stadion in so vsi podizvajalci poplačani, je pojasnil obisk na NLB in dodal: "Če bi imel možnost odločati, ne bi nikoli prekinil projekta, ki je dokončan do 90 odstotkov."

Zato se tudi ne počuti krivega, da je v bančno luknjo padlo tudi posojilo za trgovski center Stožice. Nasprotno, počuti se zaslužnega, da imata Ljubljana in Slovenija stadion in dvorano, brez česar ne bi mogli organizirati evropskega prvenstva v košarki.