Za vložitev predloga zakona v zakonodajni postopek bo poskušal pridobiti podpise poslancev, saj ga očitno ni podprla niti njegova poslanska skupina, ki bi lahko zakon vložila. Na novinarski konferenci je dejal, da je predlog zakona poslal koalicijskim partnerjem, ki jih je povabil k sopodpisu. Odgovore pričakuje do 9. maja.

Zakon je predstavil dan po objavi sodbe, ki je Sloveniji naložila plačilo 85 tisoč evrov odškodnine zaradi prodaje hiše na dražbi.

Določil bi vrstni red, kaj se najprej rubi

V tretjem členu je predlog, da se lahko izvršbo na nepremičnino zahteva šele potem, ko ni uspela izvršba na denarna sredstva in vrednostne papirje. Izvršbe na premičnine predlog zakona tukaj ne omenja. 

Po zdaj veljavnem zakonu lahko upnik, če se tako odloči, ne glede na višino terjatve zahteva izvršbo tudi na nepremičnino in sploh ne zahteva izvršbe na plačo. 

Študije, popravila in celo ogrevanje na stroške države

Ideja, da bi bilo nedopustno zaradi dolga prodati "standardno stanovanje", bi v praksi pomenila ustavitev vseh izvršilnih postopkov na stanovanja, ki so manjša od predlagane kvadrature, za dve osebi do 50 kvadratnih metrov (več glej okvir). V primeru večjega stanovanja pa bi se najbrž zelo zapletlo. Za dolžnike, ki imajo večje stanovanje, bi morala upravna enota na lastne stroške pri urbanistični pisarni naročiti projekt in izvesti postopek določitve standardnega stanovanja v naravi, po potrebi pa bi se morala iz proračuna plačati tudi manjša popravila. Na dražbi bi tako od 80 kvadratnih metrov velikega stanovanja, v katerem živijo tri osebe, prodali le eno sobo. Kdo bi jo kupil, si je težko predstavljati. 

V standardno stanovanje, v katerem živijo matere ali očetje samohranilci, invalidi, brezposleni, družine z mladoletnimi otroki, pa izvršitelj ne bi smel vstopiti, prav tako bi bilo prepovedano izključiti vodo, elektriko in ogrevanje. Tretjino stroškov bi dobavitelj zaračunal državi, tretjino občini, tretjino pa bi nosil sam. 

dezurni@zurnal24.si