Foto: Saša Despot David Jug Za začetek najprej razčistimo, da si Janeza Janše in njegovih ministrov v resnici prav nič ne želim spet na oblasti. Ljudje si pač zaslužijo več od avtoritarnega, pikrega in ciničnega voditelja, ki na družabnih omrežjih živi vzporedno življenje in je v veliki meri kriv, da se je Slovenija večji del njegovega zadnjega mandata valjala v duhamornem vzdušju. Da o Janševi ekipi ne izgubljam besed. Dovolj bo, da omenim Hojsa, Grimsa, Mahniča, Počivalška.

Naslovni klic na pomoč šefu opozicije zato razumite kot provokacijo vsem, ki jim pritiče; provokacijo v smislu, v kaj lahko Slovenija spet zdrsne. Pravzaprav se bo s takim načinom vladanja verjetnost, da se to zgodi, v dejstvo prekucnila hitreje, kot bi si želeli. A nekatere ugotovitve so po letu in pol pač neizpodbitne. Janša je boljši politik. Ne bom veliko ustrelil mimo, če zapišem, da je med najboljšimi v državi – med političnimi spretnostmi šefa SDS in tistimi predsednika vlade zija velikanski prepad.

Golobovi apologeti poudarjajo, da se premierju dogaja velika krivica in ga ljudje ne razumemo. Češ da ima veliko idej, nato pa si lahko večkrat premisli ali nanje pozabi, krivi pa smo vsi ostali, ker nismo razumeli, da je to zgolj ideja in to ne pomeni, da jo je nameraval tudi izpeljati.

Lepo vas prosim, nikar ne imeti ljudi za norce ... Kako lahko nekomu pri zdravi pameti pade na pamet, da svoje ideje med gostovanji v informativnih oddajah prodaja za suho zlato, čez nekaj dni oziroma tednov pa pred istimi kamerami prav tako vehementno zagovarja diametralno nasprotna stališča? Katera ideja je torej boljša in katera je prava? Bo katera sploh izpeljana?

Nekaj primerov naj naštejem? Prav! Nesojeni dodatek plačam sodnikov in tožilcev, davčna reforma, solidarnostni prispevek oziroma solidarnostna sobota, zmeda z rekonstrukcijo vlade in številom ministrstev.

Foto: Saša Despot Robert Golob

Vlada je v začetku leta sodnikom in tožilcem obljubila 600 evrov dodatka pri plačah, v ta namen spisala predlog zakona, ga poslala v državni zbor, nato pa, ko so ministri videli, da so se zaplezali, predlog umaknila, ker je bil neustaven.

Sredi marca je finančni minister javnosti predstavil davčno reformo, v osrednjih televizijskih informativnih oddajah je pojasnjeval, kako povprečen Slovenec ne bo imel v denarnici nič manj kot do zdaj, kvečjemu več. A ker je napoved, da bodo po novem obdavčeni tudi regres, malica in božičnice, dvignila preveč prahu, je Golob nekaj dni za tem ministra javno ponižal in ukazal reformo pospraviti v predal.

V začetku septembra je začel veljati zakon o interventnih ukrepih po poplavah, v katerem sta bila uzakonjena solidarnostni prispevek in solidarnostna delovna sobota. Po tednih ugibanj o načinu izvedbe, stroških in izplenu takega ukrepa, je vlada konec oktobra sporočila, da solidarnostni prispevek ukinja, ker da želijo s tem ugoditi delodajalcem.

Kako lahko nekomu pri zdravi pameti pade na pamet, da svoje ideje med gostovanji v informativnih oddajah prodaja za suho zlato, čez nekaj dni oziroma tednov pa pred istimi kamerami prav tako vehementno zagovarja diametralno nasprotna stališča?

Foto: Flickr/Vlada RS Robert Golob Golobova ideja je pri ideji ostala le v primeru števila ministrstev. V navalu razburjenja je pred kamerami navrgel, da bi bilo treba število ministrstev zmanjšati na dvanajst, morda celo na sedem, pri tem pa, kot kaže, upal, da bosta koalicijski partnerici predlog ponižno sprejeli. Pri tem je treba spomniti, da ni minilo še niti eno leto, odkar je v veljavo stopil zakon, ki smo ga morali na referendumu potrditi volivci in s katerim smo prav na njegovo željo uzakonili 20 ministrstev. Le nekaj dni je minilo, ko je javnosti hitel pojasnjevati, da je bila to pač le ideja in je pod črto pomembno le, da vlada deluje, število ministrstev pa pri tem pravzaprav sploh ni pomembno.

Predlogi, s katerimi je brcnil v temo, so bili zakoni, nekateri so že veljali in nekateri so s seboj prinesli posledice, tudi finančne. Kako lahko ob vsem naštetem kdo reče, da se predsedniku vlade godi krivica? Kvečjemu drži nasprotno, ravnanje premierja in delovanje vlade izpadejo nadvse diletantsko. Upam, da ne bom izpadel domišljav, če mu svetujem, naj si omisli svetovalce. Če pa jih ima in posluša njihove nasvete, naj jih pri priči zamenja.

Golob nima politične kilometrine, njegova stranka je nastala praktično čez noč, opravka ima s kupom različnih interesov (tudi) ljudi iz strank, ki jih je Svoboda posvojila. A nikakor se ni mogoče otresti občutka, da si je vodenje države predstavljal na podoben način, kot je vodil 'svoje' podjetje, kmalu nato pa treščil na realna tla. Priznati je treba tudi, da so mu načrte prekrižale poplave, ki pa ne morejo biti v nedogled izgovor za neaktivnost na drugih področjih. V tej politični zmedi so v mrtvem teku (ali v predalu) obtičali zdravstvena reforma, davčna reforma, pogajanja o plačah v javnem sektorju, digitalizacija in vsi ostali veliki projekti, ki jih je pred volitvami tako pompozno napovedoval.

david.jug@styria-media.si