Ustavno sodišče (US) je leta 2014 odločilo, da je 75-odstotno javno financiranje osnovnošolskega izobraževanja v zasebnih šolah, ki delajo po javno veljavnih programih v neskladju z ustavo. Zaradi nespoštovanja odločbe pa je prišlo do ponovne vložitve pobud. Ustavno sodišče je prešnji teden odločilo, da državi ni treba v celoti financirati dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javno veljavnim program. Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s šestimi glasovi za in enim proti. 

Nekdanji ustavni sodnik, zdaj vrhovni sodnik Jan Zobec je v kolumni za Siol.net, ki jo je naslovil 'Atentat ustavnega sodišča na samega sebe' zapisal, da odločitev sodišča ne pomeni le to, da so prikrajšani starši in otroci, ki obiskujejo zasebne šole, ampak so ustavne sodnice in večina sodnikov "razvrednotili ugled svoje institucije, njeno upoštevnost in njeno spoštovanje - ter s tem omajali enega od temeljev ustavne demokracije". "Posledice bomo čutili vsi. Nič ne pretiravam, če rečem, da ustavna demokracija stoji in pade z US," pravi Zobec.

Zobec izpostavlja, da je imelo ustavno sodišče preprosto (pravno gledano) in obenem težko nalogo (politično in ideološko obremenjeno), na kar kaže tudi to, da so za odločitev potrebovali več kot tri leta in pol. Zobec izpostavlja, da je problem v politiki oziroma neizvrševanju odločbe iz leta 2014. "Ključen, ne pretiravam, če rečem civilizacijski problem, je v tem, da je odločitev o izvršitvi ustavne odločbe sploh lahko predmet politične presoje, diskrecije, (samo)volje. Kajti ko gre enkrat za stvar politične volje, in ne za samoumevnost, ki izhaja iz brezpogojne obveznosti odločb US, ta pa iz samega jedra ustavne demokracije, lahko govorimo le še o kvazi-, semi- ali psevdoustavni demokraciji," je zapisal Zobec. Zobec poudarja, da je tako izvrševanje odločb ustavnega sodišča odvisno od politične volje, kar pomeni, da sodišče tako postane "še eden v vrsti političnih organov. Takega sodišča demokracije ne potrebuje". 

Ustavno sodišče je v tokratni razsodbi po besedah Zobca naredilo nekaj, česar ni še nikoli. "Anuliralo je del že razsojene zadeve. Za nameček, kar je nato storilo v drugem koraku, še v škodo strank (udeležencev), ki so vložile pobudo," je o delu, ki se nanaša na jutranje varstvo, podaljšano bivanje in dopolnilni pouk, zapisal Zobec. Sodniki so se namreč izrekli, da pravica do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja ne krije financiranja dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javno veljavnim programom in s tem "odreklo financiranje pedagoških storitev, ki zagotovo niso nadstandardne ali izraz vrednostnih usmeritev šole in njenih partikularnih interesov, še več, so nujna sestavina programa, da je ta javno veljaven. S tem so sodnice in večina sodnikov izrkivljeno razložen zakon povzdignili nad ustavo"

dezurni@zurnal24.si