“Apeliramo na mestno oblast, da spregleda. Ker nimamo letališča, smo hendikepirani,” razlagata Alojz Žumer, predsednik Aerokluba Ljubljana (AL), in član Janez Martin Omerza ter dodajata, da bi manjše letališče potrebovala tudi prestolnica.
AL je brez njega že od leta 1979, ko so zaradi gradnje industrijske cone ukinili letališče Moste-Polje.
Število članov. Aeroklub Ljubljana je bil ustanovljen pred 82 leti in ima več kot 150 članov.
Število letal. Imajo tri motorna letala (eno za vleko jadralnih ter dve za šolanje in šport) in štiri jadralna letala.
Glavne dejavnosti. Največji delež predstavlja šolanje, poleg tega imajo jadralno letalstvo in nekaj panoramskih poletov; v njihovem sklopu deluje tudi balonarska sekcija, ki jo vodi Avi Šorn.
Javna razgrnitev dolgoročnega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana je bila končana že 15. januarja, sogovornika pa še upata, da bodo upoštevali predlog, ki so ga vložili – da bi letališče vrisali v predvideni športno-rekreacijski center v Šmartnem ob Savi.
A župan Zoran Janković pravi, da je za spremembe načrta prepozno, saj ga bo predvidoma že junija potrjeval mestni svet.
“Povedal sem jim in vedo, da možnosti ni več,” odgovarja Janković, ki je AL napotil na okoljsko ministrstvo.
Tja, pravita Žumer in Omerza, niso šli. Na ministrstvu pa pojasnjujejo, da so pristojni le za podajanje smernic in mnenj k osnutkom in predlogom občinskih načrtov.
Vse manj konkurenčni
AL, ki je organiziran kot društvo, se komaj preživlja, glavni vir prihodka je šolanje športnih pilotov.
Letala imajo parkirana na Brniku, kjer tudi izvajajo šolanje, a so zaradi plačevanja vseh pristojbin vse manj konkurenčni.
Jadralno letenje izvajajo poleti v Bovcu, sicer pa imajo tudi vzletišče v Podpeči – vse to pa je zanje preveč razpršeno in predrago.
Odkar so izgubili letališče, so našli že kakih 13 lokacij, a se z nobeno ni izšlo, v zvezi z eno od njih pa jih Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) RS celo toži.
“V Mateni pri Igu smo kupili zemljišče od Ljubljanskih mlekarn in zasebnikov, pridobili smo že lokacijsko dovoljenje, pa so se ekologi uprli,” pojasnjuje Žumer. Potem pa so zemljišča v bivši družbeni lasti prešla pod upravljanje SKZG.
Zemljišče jim bodo vzeli
“Ker AL ni želel podpisati pogodbe o prenosu za 8,87 hektarja zemljišč, je državni pravobranilec leta 2003 vložil tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice in izročitve zemljišč v gospodarjenje,” pravijo v SKGZ.
Postopek je bil že ponovljen, konec marca pa je sodišče odločilo, da mora AL sporna zemljišča izročiti SKZG.
Odločitev še ni pravnomočna, na SKZG pa povedo, da je kot vrednost zemljišč v pravdi naveden znesek 8.345 evrov, kar pa ni dejanska tržna vrednost.
“Kaže, da nam bodo zemljišče vzeli brez vsake odškodnine, čeprav imamo dokumentacijo, da smo to pošteno plačali. Kako je to možno, mi ni jasno,” je zgrožen Žumer.