Slednji je prepričan, da je bil že sam postopek ugotavljanja, ali je Jakličeva magistrska naloga plagiat, sporen, in sicer tako glede tega, da Jaklič do njihovega posredovanja sploh ni bil vabljen na zaslišanje, kot tega, da so zaslišali le nekatere priče, poroča Planet.siol.net.

Pred komisijo se je tako pojavil le soavtor ene od dveh spornih študij Boštjan Aver, od Mića Mrkaića pa je dobila le pisni zagovor, da nima nič s tem. Na pisna vprašanja je enako odgovoril Gregor Artač, sam Jaklič pa ni imel možnosti, da bi ju tudi sam kaj vprašal.

"Moteče je bilo, da so se spravili na Marka Jakliča v inkvizicijskem smislu. Verjemite, da ima ob vseh odprtih postopkih že debelo kožo, samo tukaj gre dejansko za 'kadija tuži, kadija sudi', gre za kafkovski proces," je dejal Jakličev odvetnik.

Prepisoval od samega sebe

Odvetnik tako trdi, da je Jaklič v nalogi objavil svoja izhodišča, ki so napisana na 17 straneh, medtem ko nadgrajena različica, kjer je soavtor tudi Aver, vsebuje okoli 40 strani.

"Aver je po tem, ko smo ugotovili, da so ga spraševali o osnovni različici, podal notarsko overjeno izjavo, da je kot soavtor sodeloval pri nadgradnji, medtem ko je tistih 17 strani, ki so v sodnem spisu, dejansko Jakličevo delo." Po tej logiki, kot opozarja Erjavec, je Jaklič prepisoval od samega sebe.

Pri ohranitvi magistrskega naziva bi lahko Jakliču pomagal tudi zastaralni rok. "Čeprav statut univerze ne ureja zastaralnega postopka odvzema naslova, pa je po zakonu o upravnem postopku vodenje po več kot šestih letih nedopustno," je še prepričan Jakličev odvetnik. Jaklič je magisterij zagovarjal julija 2005, novembra pa je dobil potrdilo oziroma diplomo. Od dejanja je tako preteklo že več kot šest let.