Pojasnil je, da gre za poseg v zasebnost pisma in njegove vsebine. V DZ pa so pojasnili, da v DZ nihče ne izvaja nadzora nad vsebino pošiljk poslancev, niti ni treba pojasnjevati vsebine pošiljk.
Službe državnega zbora pošto odpremljajo v skladu z navodilom o pisarniškem poslovanju, kjer je eksplicitno določeno, da se pošte, ki ni povezana z dejavnostjo DZ, ne odpremlja, so sporočili iz DZ.

Zavrnili čestitko

Po Jakičevih besedah so v vložišču zavrnili odpremo pisma vodje poslanske skupine PS Janija Möderndorferja, ker je bila čestitka. Ob tem je poslanec pojasnil, da morajo na vsako pisemsko ovojnico napisati, kdo je pošiljatelj. "Nihče nima pravice in tudi ne zakonske podlage, da bi preverjal vsebino pošte," je še poudaril Jakič.

V DZ so pojasnili, da je v konkretnem primeru uslužbenka glavne pisarne v poslanski skupini preverila, ali je za odpremo predložena zaprta kuverta vezana na delo DZ, saj je treba vsako pošiljko pred odpremo evidentirati. Uslužbenka poslanske skupine je pojasnila, da je pošta osebna čestitka, zato je uslužbenka odpremo pošte zavrnila, tako kot več podobnih pošiljk v decembru 2012, saj je na stroške DZ ni smela odpremiti.

O zavrnitvi je zato po telefonu obvestila uslužbenko poslanske skupine, pošiljka pa je bila še isti dan zaprta vrnjena v poslansko skupino, tako kot je bila v glavni pisarni tudi prejeta. Uslužbenka glavne pisarne DZ torej pošte ni odpirala, niti izvajala kakršen koli nadzor nad njeno vsebino, pač pa zgolj zaradi namena izvedbe odpošiljanja na davkoplačevalske stroške preverjala, ali gre za uradno ali zasebno pošto, so pojasnili v DZ. Glede zapisovanja imena pošiljatelja na pisemsko ovojnico pa so v DZ povedali, da imajo tako navodilo Pošte Slovenije.

"V službah državnega zbora smo zgroženi“

Jakič je med drugim spomnil, da je poslanka SDS Alenka Jeraj v prejšnjem mandatu iz DZ poslala vabilo na strankarski dogodek. Pred sprejetjem zadnje spremembe navodila je namreč veljala določba, ki je dovoljevala poslanskim skupinam odpremo določenega števila zaprtih ovojnic na mesec brez evidenčne številke zadeve, vsaka dodatna zahteva za odpremo večjega števila ovojnic pa se je tudi v preteklosti zavračala.

Do spremembe te določbe pa je prišlo na pobudo poslanca LDS Antona Anderliča, ko so se na kolegiju predsednika DZ maja 2010 dogovorili o ukinitvi možnosti pošiljanja določenega števila zaprtih ovojnic poslancev brez evidenčne številke zadeve, so še pojasnili v DZ.

"V službah državnega zbora smo zgroženi nad razmišljanji in komentarji, da je kdorkoli posegal v zasebnost kogarkoli ali celo odpiral in pregledoval vsebino pošte. Še vedno pa trdno stojimo na stališču, da državni organ neuradne pošte ne sme pošiljati na stroške davkoplačevalcev," so še poudarili v DZ.

Pravila ureja DZ

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je pojasnila, da uredba o upravnem poslovanju, ki sicer precej natančno ureja rokovanje upravnih organov s prispelo in oddano pošto, za DZ ne velja, tako pravila poslovanja ureja DZ sam.

Po splošnih pravilih zakona o poštnih storitvah in splošnih pogojih za izvajanje univerzalne poštne storitve mora biti pošiljateljev naslov čitljivo napisan na priporočenih pismih, vrednostnih pismih, navadnih paketih in paketih, je dodala. "Brez informacije o tem, zakaj v vložišču zahtevajo zapis pošiljateljevega imena na pošiljko, ne moremo soditi, ali gre za nezakonito (morda prekomerno) obdelavo osebnih podatkov poslancev ali ne," je pojasnila pooblaščenka.

Glede vprašanj o tem, ali so dopustne zahteve o vsebini pisemskih pošiljk, ki so jih poslanci prinesli v oddajo, pa je informacijska pooblaščenka poudarila, da takšna vprašanja lahko resno in neposredno posežejo v ustavno zajamčeno tajnost pisanj. Ta se po njenih besedah namreč prvenstveno nanaša na vsebino pisemskih pošiljk. V tem primeru gre za zadevo, ki je izven pristojnosti informacijskega pooblaščenca. Po njenih besedah bi najbrž zadoščala neka splošna opredelitev, da gre za pošiljko, ki je vezana na delo poslanca in je zato plačnik poštne storitve DZ, in ne za poslančevo zasebno pisanje.