Foto: Barbara Milavec Nataša Čepar Med različnimi oblikami socialne pomoči je v okviru vladnih varčevalnih ukrepov izpred dveh let največji rez doživel otroški dodatek. Poseg so sicer letos nekoliko omilili, a potrjuje kritiko stroke na račun izvajanja demografske politike. Ne glede na to, da je odločitev imeti otroke v največji meri individualna, je dejstvo, da je pomemben dejavnik spodbude čim večja ekonomska varnost. Politika, ki bi spodbujala rodnost, seveda ne more biti vezana na mandat posamezne vlade, ampak mora predstavljati dolgoročno zavezo, ki je odporna tudi na obdobja krize. Obenem je opaziti, da se pomena "obnavljanja" prebivalstva veliko bolj kot na državni ravni zavedajo v občinah. Te so kljub težkim časom – ali pa prav zaradi njih – v zadnjih letih še okrepile svojo pomoč družinam ob rojstvu otroka. V Komnu in Moravskih Toplicah, ki po višini denarnega izplačila za novorojence močno štrlita iz povprečja, jasno povedo, da želijo obdržati mlade doma. Za ta cilj pa si prizadevajo tudi z drugimi ukrepi.

Prihodnost v priseljencih

Ekonomsko neravnovesje zaradi starajočega se prebivalstva v večini evropskih držav bodo ne glede na spodbujanje rodnosti morali reševati priseljenci. Med prihodnjimi izzivi bo tako predvsem spopadanje s težavami, ki so s tem povezane, in iskanje načinov sobivanja. Upajmo, da bodo Lare in Lukci – ti imeni sta med današnjimi novorojenci najštevilčnejši – našli prave odgovore na svetu, na katerem se bo število prebivalstva približevalo desetim milijardam.

Preberite tudi članek: "Da bi otroci tekali po vasi"