"Lani smo imeli največ izvršb na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga ne plačujejo mali oziroma samostojni podjetniki. Največje povečanje, okoli 20-odstotno, pa opažamo pri storitvenih dejavnostih oziroma pri podizvajalcih gradbenih podjetij, ki ostajajo brez plačil za svoje delo," pove sodni izvršitelj Franko Slavec.

Kako proti nedisciplini
Več kot polovico težav pri aktualni hudi plačilni nedisciplini bi po mnenju Slavca, ki vodi eno od največjih izvršilnih pisarn v državi, lahko rešili z eno spremembo zakona. "Država ne bi smela več dopuščati, da tisti, ki pošljejo podjetje v stečaj ali ga izbrišejo, takoj ustanovijo novo, na katero prenesejo stroje, delavce ... in nato mirno nadaljujejo svojo dejavnost, njihovi dolgovi pa ostanejo na starem podjetju. Če bi takšno prakso prekinili, bi bilo težav s plačilno nedisciplino za polovico manj," je prepričan.

Banke in mobilni operaterji
Izvršitelj opaža, da so pri izterjavi najdejavnejši banke in mobilni operaterji. Pred časom so neplačani računi za telefon dosegali od nekaj sto pa tudi do tisoč evrov. Zdaj se operaterji hitreje odločijo za odklop oziroma blokado številke. Tudi banke so pri izterjavi neporavnanih limitov na karticah ažurnejše; dolg fizične osebe le redko doseže tisoč evrov, medtem ko je bil včasih tudi do 15-krat višji.

Zasegi premoženja
"Če bodo res uzakonili zaplembo premoženja, bi morali to področje predati sodnim izvršiteljem. Smo namreč učinkovitejši kot državni uradniki na davčni upravi, policija in počasna sodišča. Dati bi nam morali več pooblastil, in sicer tako, da bi lahko opravili izvršbe tako na bančnih računih kot premičnem in nepremičnem premoženju dolžnikov," meni Slavec.