Napoved. “Pričakujem, da bi zdravstveno reformo spravili pod streho prihodnje leto pred božičem,” je bil danes optimističen premier Borut Pahor.
Na jutranjem sestanku z zdravstvenim ministrom Dorijanom Marušičem je nastala tale časovnica poteka zdravstvene reforme: v začetku januarja politika v roke dobi Marušičeve teze zdravstvene reforme, do prvega aprila ministru sporoči pripombe, Marušič pa to s pravno službo spremeni v osnutek členov zakona. “Ti bodo nato znova prišli pred poslance, socialne partnerje in strokovno srenjo,” je povedal Pahor. Za 25. julij pa pričakuje, da mu bo minister v roke predal zakon, ki bo zrel za javno razpravo. Marušič je o usmeritvah zakona o zdravstveni dejavnosti napovedal le večjo avtonomijo zdravstvenih zavodov tako pri upravljanju kot nagrajevanju zaposlenih.
1. Krčenje zdravstvene košarice pravic
Zdaj je zdravstvena košarica brezmejna, ker pa denarja ni neskončno, bo treba pogledati, kaj ostane v košarici in kaj ne, opozarja Tajnikar. O tem, kaj bi bilo mogoče izločiti: “Ključna bo stroka, da pove, kaj je za zdravje potrebno.” Upoštevati pa bo treba tudi solidarnost, meni in doda, da je na primarni ravni kar precej storitev, ki niso nujne. Zdravniki so mu jih pred časom našteli za
približno tri strani.
2. Konec doplačevanja in eno zavarovanje
Tajnikar meni, da mora biti košarica osnovnih zdravstvenih storitev v celoti pokrita iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Zdaj se del osnovne košarice krije iz tako imenovanega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tako se v javni sistem nateče še za okoli 300 milijonov evrov sredstev. Poudarja, da prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje ni več mogoče povečevati, saj je po njegovem dosegla plafon.
3. Bolnišnice v
gospodarske družbe
Po Tajnikarjevem mnenju bi morali vsi javni zdravstveni zavodi postati gospodarske družbe, ki pa ostanejo v lasti države. Vse premoženje zavodov bi postalo premoženje teh družb, kar pomeni, “da ministri za zdravje ne gradijo več prizidkov in polagajo kablov”. Cene zdravstvenih storitev pa bi se oblikovale glede na vse stroške, ki bi jih te družbe imele, torej tudi z investicijami in opremo, za kar zdaj skrbi ministrstvo.
4. Ločitev javne in tržne zdravstvene mreže
Vsak zdravstveni zavod (po novem gospodarska družba) bi moral za opravljanje tržne dejavnosti ustanoviti ločeno pravno osebo – hčerinsko družbo. Tudi koncesionarji, ki poleg javne službe opravljajo še povsem tržne storitve, bi za to morali imeti ločeno podjetje. Zdravstvena blagajna bi financirala vse storitve javne mreže, tržne storitve pa bi se v celoti plačevale iz žepa, pravi
Tajnikar.
5. Izločitev zdravnikov iz javnega sektorja
Zaradi nadurnega dela in dela pri drugih izvajalcih je zdravstvene delavce nemogoče ohraniti znotraj obstoječega sistema javnega sektorja, meni Tajnikar. Ob tem pa poudarja, da je treba jasno opredeliti, da lahko zdravnik, ki dela v javni zdravstveni mreži, pri drugem izvajalcu bodisi iz javne ali zasebne mreže dela le prek pogodbe med izvajalcema, ne pa kot fizična oseba.
MINI INTERVJU
Vrhunec: Kje je za 265 milijonov evrov rezerv
Česa naj se loti reforma v zdravstvu?
Velik problem je trg dela. Zdaj nimamo nikakršne regulacije dela zdravnikov pri drugem delodajalcu in pri sklepanju podjemnih pogodb. Slaba je tudi razmejitev javnega in zasebnega ter podeljevanje koncesij.
Kakšno rešitev zagovarjate pri delu zdravnikov drugje?
Predlog zakona, ki ga je pripravil Miklavčič, je to dobro reševal. Zagovarjam rešitev, ki delo zdravnikov drugje omeji in natančno določi pravila, nisem pa za to, da se to povsem prepove.
Bo potrebno krčenje pravic?
To bo še burna debata in vprašanje bo treba reševati z občutkom. Za take odločitve bo potreben javni konsenz. Bolj se nagibam k temu, da se poveča prihodke.
Kje so še dodatni viri?
Če bi se zdravstveni prispevki v višini 13,45 odstotka plačevali od vseh zaslužkov iz dela, bi to prineslo dodatnih 200 milijonov evrov. 65 milijonov pa bi prihranili še, če se dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenese na zdravstveno blagajno.