Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj bi krivca za sporne menedžerske prevzeme iskal pri regulatorjih. ATVP je bila še pred njegovim prihodom na čelo agencije aprila 2008 premalo drzna, postopkov pa praktično ni vodila. Svoje nadzorne funkcije po njegovih besedah prav tako ni opravila Banka Slovenije.

Kot eno izmed vrzeli zakonodaje je izpostavil neusklajenost zakona o prevzemih z evropsko direktivo s tega področja, ki je prepovedovala prevzeme s pomočjo zamenljivih obveznic. Na ta način se je v Sloveniji zgodil prevzem Term Čatež.

"Prevladal je pohlep"
Žugelj sicer meni, da menedžerski prevzemi niso sporni, če so izpeljani transparentno in zakonito. "Narobe je to, da je prevladal pohlep," je dejal. Kot je še dodal, število izpeljanih menedžerskih prevzemov – doslej jih je bilo v Sloveniji tristo – tudi ni pokazatelj, na podlagi katerega bi lahko za nekatere deviacije okrivili katerokoli od vlad.

Marijan Kocbek z Inštituta za gospodarsko pravo Maribor meni, da sicer noben zakon ni popoln, a sama zakonodaja ne omogoča nepravilnosti, ki pa se v praksi kljub temu dogajajo. "Menedžerji so dobili kredite v takih obsegih, ki so nerazumni z vidika dobrega gospodarja. Banke so denar plasirale v zelo velikem obsegu in zelo rizično, brez ustreznih zavarovanj," je dejal Kocbek.

Tudi rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc in svetovalec za pravo družb in intelektualno lastnino na stalnem slovenskem predstavništvu v Bruslju Dušan Pšeničnik sta dejala, da ima Slovenija dober, moderen in mednarodno primerljiv zakon o prevzemih.

Preiskovalna komisija, ki jo vodi Lojze Posedel (Zares), želi ugotoviti politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so bili vpleteni v financiranje spornih menedžerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško s strani bank v pretežni državni lasti, kar naj bi omogočala domnevno pomanjkljiva oziroma neustrezna zakonodaja s področja prevzemov.