Poslovnež Joc Pečečnik je po 15 letih poskusov še vedno brez gradbenega dovoljenja za projekt Bežigrajski športni park (BŠP). Prav tako ni jasna usoda zemljišča, ki ga je Mestna občina Ljubljana (Mol) kot svoj delež vložila v podjetje BŠP. Pečečnik je vlado že pred časom pozval, naj stadion odkupi, na zavezujočo ponudbo je pripravljen čakati do 1. novembra. Na zavezujočo ponudbo je pripravljen čakati do 1. novembra, pričakuje pa 18 milijonov evrov, kolikor so trije solastniki BŠP - še Mol in Olimpijski komite Slovenije (OKS) skupaj vložili v stadion. Pečečnikova družba Elektronček je 59-odstotna lastnica, Mol ima 28 odstotkov, OKS pa obvladuje 13-odstotni delež projektne družbe BŠP.

Foto: Instagram/SBC Joc Pečečnik (SBC)

Kot poročanje Dnevnika povzema STA, je 10. oktobra potekal sestanek med ministrico za kulturo Asto Vrečko, ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in Jocom Pečečnikom, sestanka pa se je udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob. "Pogovori so tekli v smeri iskanja možnosti odkupa bežigrajskega stadiona s strani države," so pojasnili na kulturnem ministrstvu.

Kot je Pečečnik povedal v intervjuju, objavljenem na spletni strani Slovenian Business Club, ga je sicer predsednik vlade osebno seznanil, da ima država interes, da ohrani stadion v prvotni obliki, saj je bila to predvolilna obljuba koalicijskih partnerjev. "Obljubili so, da bo to športni objekt, ki ščiti kulturno dediščino. Na podlagi tega sem ministrstvo za kulturo obvestil, da smo se skupaj s partnerji (Mol in OKS) odločili, da obstajata samo dva scenarija. Ali nam naj za projekt izdajo gradbeno dovoljenje, kar je naš primaren interes, ali pa naj spomenik odkupijo. Druge možnosti ni," je povedal.

Kot je še pojasnil, je cena spomenika, ki so jo soglasno sprejeli OKS, Mol in Elektronček, prvotni vložek vseh treh partnerjev brez obresti. "Čakal bom do 1. novembra 2023. Če se ne 'zmigajo', bom odkup predlagal partnerjema OKS in Mol," je še povedal.

Na Mol so za STA zapisali, da pozdravljajo odločitev družbe BŠP, da država odkupi Plečnikov stadion, če mu že vsa ta leta ni izdala gradbenega dovoljenja. "O vseh nadaljnjih dogovorih pa je zaenkrat prezgodaj govoriti. Najprej je potrebno počakati na odkup. Si pa vsekakor želimo, da se dolgoletna agonija Plečnikovega stadiona konča," so dodali.

Foto: Andrej Blatnik Plečnikov stadion

15 let boja z mlini na veter

Ministrstvo za naravne vire in prostor je nazadnje zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja za projekt BŠP maja letos, saj je presodilo, da projekt ni skladen s kulturnovarstvenim soglasjem. Ljubljanski župan Zoran Janković je v odzivu na to dejal, da je zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja presedan, saj je zavod za varstvo kulturne dediščine dal dvakrat pozitivno mnenje za izgradnjo po izbranem projektu.

Višje sodišče pa je v postopku ugotovitve skupnega pripadajočega zemljišča, ki so ga prebivalci naselja Fond začeli jeseni 2009, zavrnilo pritožbe nasprotnih strani in marca potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je parcelo z vrtovi prisodilo naselju Fond. Septembra je nato vrhovno sodišče ugodilo družbi BŠP in v revizijo sprejelo postopek zaradi ugotovitve skupnega pripadajočega zemljišča za parcelo med Plečnikovim stadionom in Koroško ulico. Omenjeno zemljišče je sicer Mol kot svoj delež vložila v skupno podjetje Bežigrajski športni park.

Župan Janković je na nedavni novinarki konferenci povedal, da bo vrhovno sodišče pri reviziji ugotavljalo, kako je mogoče, da sta sodišči na nižjih stopnjah fondovcem kot skupno pripadajoče zemljišče dodelili parcelo, ki ne leži tik ob blokih, temveč čez javno cesto. "Verjamem v pravno državo," je po poročanju Dnevnika povedal Janković, ki meni, da se tovrstne stvari lahko razčistijo le na sodiščih.

Sklep vrhovnega sodišča sicer še ne pomeni, da je BŠP dosegel končno odločitev v svoj prid. Vrhovno sodišče še vedno lahko potrdi, da sta nižjestopenjski sodišči odločili pravilno. Če pa bi res ugotovilo bistvene kršitve, lahko vrhovno sodišče "s sklepom v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in sodišča prve stopnje ali samo sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje istemu ali drugemu senatu sodišča prve ali druge stopnje oziroma drugemu pristojnemu sodišču," so za Dnevnik pojasnili v občinski službi za pravne zadeve.

dezurni@styria-media.si