"Na splošno velja, da večjega zanimanja za izstop iz Cerkve v Sloveniji ne beležimo,“ pravijo na Slovenski škofovski konferenci. Podatki, ki so nam jih posredovale nekatere škofije potrjujejo, da množičnih izstopov ni. 

Glavni razlog: izogibajo se davkom

V škofiji Murska Sobota je tako lani iz Cerkve izstopilo devet vernikov, v zadnjih petih letih 27. "Najpogostejši razlogi so predvsem izogib plačevanju cerkvenega davka v Avstriji in Nemčij. Redki, dva primera navajajo razlog v nestrinjanju z uradnimi stališči Cerkve,“ pravijo v škofiji Murska Sobota.

V škofiji Novo mesto je v zadnjih petih letih izstopilo 24 vernikov. "Ker jih je največ iz tujine, Nemčije, izstopajo zaradi cerkvenega davka," razlagajo tudi v novomeški škofiji.

Med razlogi za izstop iz Cerkve po škofijah navajo še prestop v kakšno drugo versko skupnost, sicer pa verniki razlogov večinoma ne navajajo,  ne zaznavajo pa tudi večjih izstopov povezanih z dogajanji, ki so omajala ugled cerkve, kot denimo finančna polomija v mariborski nadškofiji.

Velika noč, čas sprejemanja novih vernikov

"Prav tako me je v teh dneh že kdo vprašal, če je kaj ljudi izstopilo iz Cerkve zaradi jasnega stališča Cerkve do novega družinskega zakona. To mi ni znano. Jaz sam in številni drugi duhovniki, pa tudi škof, smo dobili več zahval za jasno izraženo in povedano stališče,“ pravi tiskovni predstavnik koprske škofije Božo Rustja.

"Prav na velikonočno vigilijo pa tudi sprejemamo odrasle ljudi v Cerkev s krstom in drugimi zakramenti. Teh je več kot izstopov," še poudarja Rusja. Iz koprske škofije je tako v zadnjih petih letih izstopilo 25 ljudi, na novo pa so sprejeli sto katehumenov - odraslih, ki so krščeni za veliko noč po daljši pripravi. 

V ljubljanski nadškofiji nam podatkov o izstopih zaradi obilice dela pred velikonočnimi prazniki niso uspeli posredovati, so pa tudi v ljubljanski nadškofiji poudarili, da stolnici med velikonočno vigilijo zakramente uvajanja prejelo 14 ljudi.

Prošnja za izstop po elektronski pošti ne zadošča

"Za izstop iz cerkve se mora dotični javiti na župniji, kjer je bil krščen. Tam se mora oglasiti osebno ali pa z notarsko overjenim dokumentom, da ne bi prihajalo do zlorab osebnih podatkov," razlaga Jože Kužnik, kancler v škofiji Celje.

Prošnjo za izstop lahko član Cerkve pošlje tudi krajevnemu škofu, ki o tem obvesti tudi župnika v župniji krsta. Zahteva mora biti v pisni obliki. "Če obstaja dvom o prosilčevi identiteti, se lahko na vpogled zahteva osebni dokument. Prošnja za izstop po elektronski pošti ne zadostuje," pojasnjujejo na škofovski konferenci. Župnik župnije izstop zabeleži v krstno knjigo in prosilcu o tem na njegovo željo izda pisno potrdilo.

Vez s Cerkvijo se ne prekine nikoli

"Kdor iz Katoliške Cerkve formalno izstopi, ni več subjekt pravic v skladu z določili Zakonika cerkvenega prava (ZCP), hkrati pa ga vežejo Božji in cerkveni zakoni. Z izstopom posameznik izgubi pravico do dobrin, ki jih Cerkev nudi vsem, ki so z njo v polnem občestvu, naprimer pravico do cerkvenega pogreba,“ razlagajo na Slovenski škofovski koferenci.

"Poudariti velja, da se s krstom trajno in ontološko vzpostavi zakramentalna vez pripadnosti Kristusovemu telesu, ki je Cerkev. Niti dejanje izstopa iz Cerkve niti odpadništvo omenjene vezi ne pretrga. Kdor izstopi, ima vedno možnost, da po daljši pripravi ponovno postane polnopraven član Cerkve," še poudarjajo na škofovski konferenci.

sergeja.hadner@zurnal24.si