"Ob zadnjih zahtevah po dodatnih izrednih uskladitvah pokojnin ugotavljamo, da so se vse vrste pokojnin v obdobju od začetka epidemije v povprečju realno povečale, dodeljeni so bili tudi enkratni dodatni transferji v okviru blaženja epidemije in draginje. Letošnja razmeroma visoka redna uskladitev bo prispevala k ohranjanju realne kupne moči upokojencev tudi v letošnjem letu," opozarjajo v fiskalnem svetu. Zaradi formule, ki se uporablja pri določitvi uskladitve, pa bi lahko uskladitev v prihodnjem letu presegala inflacijo, so še opozorili. Pokojnine se namreč zvišajo za seštevek rasti plač in inflacije, medtem ko se socialni transferji zvišajo za inflacijo.

Tako je bilo letos zvišanje socialnih transferjev 10,3-odstotno, zvišanje pokojnin pa 5,2-odstotno. Lani so se socialni transferji dvignili za 4,9 odstotka, pokojnine pa (redno) za 4,4 odstotka. Predlani pa se socialni transferji niso dvignili, so se pa (redno) pokojnine za 2,5 odstotka. Poleg rednih dvigov pokojnin so bili sicer tudi izredni.

Ali je različen način rednega usklajevanja pravičen ali ne, je vprašanje, je pa dogovorjen in uzakonjen, hkrati pa upokojenci niso bili vedno na slabšem, ampak kdaj tudi na boljšem, podobno naj bi se po napovedih fiskalnega sveta zgodilo prihodnje leto.

Na spodnji sliki lahko vidite realno vrednost pokojnin, torej nominalno zvišanje ob upoštevanju negativnega učinka inflacije, leto 2019 ima indeks sto. Starostne in invalidske pokojnine so letos realno med pet in šest odstotkov višje kot leta 2019.

Foto: Fiskalni svet Realno zvišanje povprečne pokojnine Ukrepi naj ne bodo trajni

"Ob nadaljnjih zahtevah po diskrecijskem prilagajanju različnih transferjev iz javnih blagajn zaradi draginje znova pozivamo, da naj bodo morebitni dodatni ukrepi začasni in usmerjeni. Sprejemanje ukrepov s trajnim učinkom namreč povečuje tveganja za podaljšanje obdobja visoke inflacije in za srednjeročno vzdržnost javnih financ. Dodaten razlog za izogibanje ukrepom z negativnim strukturnim učinkom je tudi dejstvo, da bo izhodiščni položaj javnih financ glede na napovedano spremembo sistema ekonomskega upravljanja v EU ključno determiniral manevrski prostor fiskalne politike v naslednjih letih," še opozarja fiskalni svet.

Odhodki državnega proračuna za covid ukrepe so v prvih dveh mesecih letos znašali 41 milijonov evrov, v veljavnem proračunu za letos pa je za ta namen predvidenih 445 milijonov evrov. Glavnino doslej realiziranih letošnjih odhodkov predstavljajo odhodki, povezani s stroški cepljenja, ter nadomestila plač zaradi izolacije.

Učinek ukrepov za blažitev draginje znaša v prvih dveh mesecih letos 94 milijonov evrov. Glavnino predstavljajo nižji prihodki ob nadaljnji veljavnosti znižanih trošarin, nižje stopnje DDV na energente ter oprostitev plačila CO2 takse. Odhodki za blažitev draginje so v tem obdobju znašali 23 milijonov evrov, največ od tega zaradi draginjskega dodatka prejemnikom otroškega dodatka.

dezurni@styria-media.si