V zapisu z naslovom Naše zdravstvo ali kako so me danes razčlovečili je zapisana bridka izkušnja pacientke. Maja lani je pri svojem ginekologu oddala zadnji redni bris. Zaradi napake ambulante ni bila obveščena o tem, da je bil izvid slab in da bi morala ponovno na pregled. Spletu okoliščin se lahko zahvali, da je šla ponovno na pregled. Ker so bili novi izvidi slabi, je morala sredi julija oddati vzorce tkiva, na rezultate preiskav pa čakati vse do 5. septembra. Razlog za tako dolgo čakanje na rezultate je bil po njenih besedah odsotnost njenega ginekologa.

Zaradi slabih izvidov analize tkiva je bila napotena v staro ljubljansko porodnišnico na poseg LEETZ (gre za manjši poseg, pri katerem z električno zanko odstranijo spremenjeno tkivo na materničnem vratu, op. p.). Ob tem je dodala, da se je o podrobnostih posega morala informirati sama s pomočjo spleta.

"Bolečine ne morem opisati"

Šlo naj bi za kratek rutinski poseg, ki ga opravijo v lokalni anesteziji. Vendar pa se je v njenem primeru obrnilo drugače. "Ko sem vstopila v operacijsko sobo, je bil tam popoln kaos. Sestre, ki vlečejo kable, naslednja pacientka, ki že čaka na postelji, zdravnica, ki se pogovarja z drugo zdravnico, da naj ji da pet minut, da me na hitro opravi, in še in še in še. Nekako sama pri sebi pogoltnem slino in si rečem, okej, samo da spravijo tega raka iz mene in se skobacam na stol. Po spolovilu me polijejo z nekakšnim razkužilom, nato pa naj bi dobila injekcijo z lokalno anestezijo. Zdelo se mi je čudno, ampak sem jim zaupala, do momenta, ko je zdravnica zarezala v moj maternični vrat in sem čutila popolnoma vse. Bolečine, ki sem jo doživela, ne morem opisati. Iz mene so prihajali živalski kriki in prošnje po anesteziji, da ne morem več. Osebje me je držalo in mi govorilo, da tako hudo pa seveda ni in da naj še malo potrpim. Zaradi bolečin, ki sem jih doživljala, sem se premaknila in ob tem je zdravnica zarezala preveč (ni mi želela povedati, ali me je pohabila do te mere, da ne bom zmožna imeti otrok, ali ne) in začela kričati name, da sem sama kriva, da sedaj pa krvavim in da kako naj to ona popravi."

Zaradi bolečin je začela izgubljati zavest. V tem je v prostor vstopila starejša anesteziologinja, "nadrla vse prisotne" in ji dala protibolečinsko sredstvo. "Njena kolegica me je prijela za roko in me bodrila. Za to jima bom hvaležna do konca življenja. Pripomba zdravnice pa je bila: 'Končno bo ta rit pri miru, da lahko dokončam poseg v miru. Itak pa boste dobili šive, ker ste se premaknili in sedaj ne gre drugače, kot da vas zašijem'," dogajanje opisuje pacientka.

Krajša rutinska operacija je trajala eno uro, pacientka naj bi izgubila dva decilitra krvi in trpela neznosne muke. "Med tem pa niso niti zaprli vrat, tako da je lahko dobil vpogled na moje razprto mednožje, kdor je bil prisoten na tistem hodniku ob tisti uri."

"Čim hitreje, ne glede na posledice"

Kot je še zapisala, nihče ni želel prevzeti odgovornosti za dogajanje, dali pa naj bi ji tudi jasno vedeti, naj ne razmišlja o kakršnikoli tožbi. "Vse to pa se je zgodilo zato, ker si nihče od zaposlenih ni vzel 15 minut več časa, kot je bilo predvideno in poseg storil v miru. Očitno je pri nas tovrstne posege potrebno opravljati na čim hitrejši način, ne glede na posledice, ki se lahko zgodijo." Pacientka se je pritožila pri zdravnikih in predstojnici oddelka.

Pojasnilo: Z vprašanji smo se obrnili na ljubljanski klinični center, kjer so nam odgovorili, da lahko odgovor pričakujemo v zakonsko predvidenem roku, kar pomeni v sedmih delovnih dneh. Iz tega razloga smo se odločili, da izpoved objavimo sedaj. Ko dobimo pojasnila iz UKC, jih bomo objavili.