Ministrstvo za zdravje glede na veljavne zakone ne more omejite zlorabe dogih čakalnih dob pri bolnikih, ki na pregled ali poseg čakajo med bolniškim staležem in z izbiro najdaljše čakalne dobe tega še podaljšujejo. Poglejmo podrobneje:

Izberejo izvajalca z najdaljšo čakalno dobo

"Čakalne dobe so različne, za operacijo karpalnega kanala je čakalna doba od enega tedna do šest mesecev, čakalna doba za operacijo rame od treh mesecev do dveh let. Žal pa se vedno  najdejo tisti ko zlorabljajo čakalne dobe za svoje interese," piše v predlogu za spremembo Zakona o pacinetovih pravicah na psletni strani predlagam.vladi.si. 

"Gre predvsem za tiste ki so v dolgem bolniškem staležu in čakajo na poseg. Zadeva deluje tako:  izberejo si izvajalca ki ima najdaljšo čakalno dobo. Ko pridejo na vrsto so nenadoma prehlajeni ali zadržani in se čakalna doba ponovi. S tem si nekateri omogočijo čakanje do upokojitve, drugi pa prepračunajo, da se ne izplača delati, ker si lahko doma za deset odstotkov manj denarja," problem opisuje anomimni predlagatelj.

Izberejo naj izvajalca s sprejemljivo čakalno dobo  

Zakon o pacientovih pravicah velelva, da si zdravnika izbiramo prosto, ugotavlja avtor in predlaga varovalko za tiste, "ki želijo na račun ene pravice zlorabiti drugo".

"Predlagam, da se tistim, ki so v bolniškem staležu - dela nezmožni, onemogoči izbira zdravnika, ki predsega maksimalno čakalno dobo, če obstaja drugi izvajalec zdravstvenih storitev, ki zagotavlja sprejemljivo čakalno dobo,"  predlaga avtor. Zdravstveni blagajni bi tako ostalo več denarja, zlorabe, ki so nacionalni šport pa bi bile preprečene.

Predlog je dobil 15 glasov podpore in dva glasova proti.

Na podlagi dolgih čakalnih dob izbire zdravnika ni mogoče omejiti

"Zavedamo se možnosti zlorab in izkoriščanj, vendar menimo, da je potrebno rešitev iskati drugje kot pa v omejevanju pacientove pravice do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev," odgovarjajo na ministrstvu za zdravje.

Pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev je opredeljena v 9. členu Zakona o pacientovih pravicah, ki določa, da ima pacient pravico, da prosto izbere zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev, ki mu bo zaupal svoje zdravljenje.

"Zdravnik je praviloma vezan na pacientovo izbiro. Zavrne jo lahko le v izjemnih primerih, kar pa mora pacientu obrazložiti in ga usmeriti k drugemu zdravniku. Razlog zavrnitve je lahko utemeljeno predvidevanje, da bo zdravljenje manj uspešno ali nemogoče. V praksi bodo to zlasti primeri, ko bo zdravnik uveljavljal ugovor vesti, ali pa ko bo zaradi različnih razlogov porušeno ali omajano zaupanje med zdravnikom in pacientom, ki je predpogoj za uspešno zdravljenje," razlagajjo na ministrstvu.

Predlog bodo preučili

Prav tako določila proste izbitre zdravnika in zdravstvenega zavoda določa Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. "Ker je pri odnosu med izbranim zdravnikom (tako osebnim kot tudi zdravnikom specialistom) in pacientom temeljnega pomena medsebojno zaupanje, pacientu ne moremo omejiti pravice do svobodne izbire zdravnika zgolj na podlagi predolgih čakalnih dob."

"Kljub zgoraj zapisanemu pa pozdravljamo razmišljanja, ki vodijo v zmanjševanje bolniškega staleža in tudi čakalnih dob, zato bomo vaš predlog, v luči zasledovanja cilja, ki ga izpostavljate, preučili pri pripravi novega ZZVZZ," napovedujejo na ministrstrvu. Sprememba zakona je v pripravi že več let.