"Preboj tako prve kot druge cevi je ne samo simbolično dejanje, je bistveno več - gre za prebijanje verige, ene najdaljših verig v Evropi, gre za prebijanje tiste verige, ki je žal v preteklosti večkrat razdruževala tudi pripadnike slovenskega naroda. Vsak preboj in vsaka povezava skozi to verigo je nacionalno dejanje, državotvorno dejanje in zato je današnji dan toliko bolj pomemben," je na slovesnosti izpostavil premier Robert Golob.

Tudi infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je poudarila pomen karavanškega predora, ki da je pomemben ne samo z vidika razvoja prometnega omrežja, ampak širše za celotno družbo, ker nove prometne povezave prinašajo koristi tako z vidika izboljšanja mobilnosti, prometne varnosti, zmanjševanja izpustov in s tem varovanja okolja.

Kot je poudarila, je predor del pomembnega evropskega koridorja. "Čez greben Karavank potekajo trgovske poti med zahodno in jugovzhodno Evropo, tu skozi vodijo tudi turistične poti. Vsi vemo, se spomnimo kilometrskih kolon, ki se poleti nabirajo na obeh straneh Karavank," je izpostavila.

Foto: Saša Despot predor Karavanke Dotaknila pa se je tudi zapletov pri izbiri izvajalca, zaradi česar je do preboja na slovenski strani prišlo pozneje kot na avstrijski. "Gradnja zahtevnih infrastrukturnih projektov je vedno kompleksna zadeva, zato nikoli ni mogoče povsem izključiti odstopanj in sprememb, vendar moramo stremeti k temu, da bi jih bilo čim manj," je poudarila.

Gradnja se je zavlekla

Če je avstrijska stran z izkopom svoje polovice končala že septembra 2021, se je izgradnja 3.546 metrov dolgega slovenskega dela druge predorske cevi na naši strani začela šele avgusta 2020. Gradnjo so zaznamovali dolgi postopki pridobivanja dovoljenj, zavlekla se je tudi izbira izvajalcev, pa pritožbe, časovnico izgradnje so podaljšale še zahtevne geološke razmere. 

Preboj druge predorske cevi predstavlja pomemben korak pri gradnji, ki pa s tem še ni končana. Sledilo bo dokončanje izkopnih in ostalih gradbenih del, ki bodo predvidoma končana do konca novembra. Nato bo stekla vgradnja elektrostrojne opreme. Načrtovano je, da bo nova cev predora za promet odprta do konca prihodnjega leta, nato bo sledila še sanacija obstoječe cevi. Nemotenega prometa po obeh predorskih ceveh tako ni mogoče pričakovati prej kot v začetku leta 2029. 

Obstoječi predor Karavanke so dokončali leta 1991 in takrat je močno olajšal promet, ki je bil do takrat povezan s prelazoma Ljubelj in Korensko sedlo. 

Pogodbena vrednost del brez DDV naj bi znašala 98,55 milijona evrov, z aneksom pa se je zvišala za sedem odstotkov na skoraj 106 milijonov evrov.

Promet je skozi prvo cev predora stekel leta 1991, tri tedne pred začetkom vojne za Slovenijo. Takrat je skozenj prvi zapeljal turški državljan. Danes so, zanimivo, drugo cev predora prebili turški delavci podjetja Cengiz. 

Sicer je v taboru tega turškega podjetja vključno s podpornim osebjem prisotnih približno 150 oseb, sicer pa vključno z podizvajalci na gradbišču dela okoli 200 delavcev. Dela se v predoru izvajajo 24 ur na dan.

Po preboju je treba izvesti še nekatera druga izkopna dela, ki bodo končana do konca aprila. Sočasno potekajo izdelava temeljev notranje obloge in talnega oboka, vgradnja drenaže in hidroizolacije ter izvedba karavanškega vodovoda. V drugi polovici leta je nato predvidena izvedba ostalih zaključnih gradbenih del v predoru.

Dela tudi zunja predora

Zunaj predora se medtem gradi portalno stavbo z galerijo. Ta mesec so predvideni tudi začetek izgradnje manjkajočega dela trase avtoceste od cestninske postaje do novega mostu čez Savo v dolžini 620 metrov, izvedba pristajališča za helikopterje in zasaditev obcestnega prostora ter lokacij viškov izkopa.

Foto: Saša Despot predor Karavanke Skupna količina izkopanega materiala je ocenjena na 428.000 kubičnih metrov, s čimer bi zapolnili 171 olimpijskih bazenov, količina porabljenega betona pa na 195.000 kubičnih metrov oziroma za 78 olimpijskih bazenov. Skupna dolžina vgrajenih sider znaša 359.000 metrov ali 125 višin Triglava, skupna teža jeklenih materialov pa je enaka teži Eifflovega stolpa.

dezurni@styria-media.si