Od 7689 prejetih zahtevkov so po podatkih ministrstva za javno upravo upravne enote do 31. decembra 2016 odločile o 7492 primerih, pri čemer so 5490 zahtevkom ugodile, 1802 zavrnile, 86 ustavile, 114 pa zavrgle.

Do zdaj so upravne enote izplačale za 14,2 milijona evrov odškodnin, od tega v letu 2014 nekaj manj kot štiri milijone, v letu 2015 in 2016 pa po nekaj več kot 5,1 milijona evrov.

Najvišja priznana odškodnina do zdaj je znašala 13.050 evrov, kar je tudi največ, kar lahko oseba dobi v upravnem postopku. Tako visoke odškodnine država sicer izplačuje v obrokih v petih letih.

Foto: IFP ljubljana06.03.08, aleksander todorovic, izbrisani, demonstracije izbrisanih na

Kdor se z višino odškodnine, določene v upravnem postopku (po 50 evrov za mesec izbrisa), ne strinja, lahko odškodnino terja preko sodišča, pri čemer najvišji znesek ne more preseči trikratne višine odškodnine, ki bi jo dobil v upravnem postopku.

Foto: Nik Rovan ljubljana26.02.09, Manifestacija ob 17. obletnici izbrisa, izbrisani, presernov Po podatkih državnega pravobranilstva so sodišča do začetka letošnjega leta prejela 67 tovrstnih tožb, s katerimi izbrisani skupaj zahtevajo za 2,9 milijona evrov odškodnin. Pri tem najvišji zahtevani znesek znaša 600.000 evrov.

Do zdaj so bili zaključeni trije zahtevki, pri čemer je bila v enem primeru izdana sodba na podlagi odpovedi zahtevku, v dveh primerih pa sta tožnika tožbo umaknila.

Po prvotnih pričakovanjih pristojnih bi zahtevke za odškodnino pred slovenskimi organi lahko vložilo okoli 12.000 izbrisanih, ki naj bi jim izplačali za okoli 130 milijonov evrov odškodnin, a se slednje, kot kaže, ne bo uresničilo.

Zahteva za določitev denarne odškodnine v upravnem ali sodnem postopku se lahko sicer vloži v treh letih po začetku uporabe zakona o odškodninah za izbrisane, to je do 18. junija letos.

Izjema so tisti izbrisani, ki so imeli ob začetku uporabe zakona, to je 18. junija 2014, vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno. Ti lahko zahtevo za odškodnino vložijo v treh letih po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje ali po sprejemu v državljanstvo oziroma v treh letih po pravnomočnosti odločbe ali sklepa, s katerim je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen.

Foto: Nik Rovan ljubljana26.02.09, Manifestacija ob 17. obletnici izbrisa, izbrisani, presernov

dezurni@zurnal24.si