Upravičenec do povračila škode bo izbrisani iz registra stalnega prebivalstva z urejenim statusom v Sloveniji, bodisi z dovoljenjem za stalno prebivanje ali slovenskim državljanstvom. Z ureditvijo statusa je namreč po prepričanju vlade izbrisani pokazal interes oziroma željo za nadaljnje prebivanje v Sloveniji.

Poleg odškodnine še do drugih ugodnosti

Do odškodnine bodo upravičeni tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po prenovljeni zakonodaji pa zanj niso zaprosili. Krog upravičencev bo tako po navedbah notranjega ministrstva obsegal okoli 12.000 od skupaj nekaj več kot 25.000 izbrisanih.

Poleg denarne odškodnine bodo ti izbrisani upravičeni tudi do več oblik pravičnega zadoščenja, med drugim do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, do vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva, do olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, do državne štipendije, do enakega obravnavanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja ter do dostopa do izobraževalnega sistema.

Proti zakonu predvsem v SDS

Nekaj poslancev je sicer tudi med današnjim tretjim branjem zakona obrazlagalo svoje glasove, oglašali pa so se zlasti iz vrst SDS, ki jih zakon ni prepričal.

Poslanec SDS Branko Grims je ponovil, da so "deset let poslušali, kako ni možnih odškodnin", zdaj pa sprejeli zakon ravno o tem. Opozoril je, da vsi tisti, ki so ta leta zavračali dogovore, nosijo odgovornost za posledice sprejema tega zakona, s katerim ne bo nihče zadovoljen. Zakonu so nasprotovali tudi vsi prisotni poslanci SLS in NSi.

130 milijonov v petih obrokih

Finančne posledice izplačila odškodnin bodo po okvirni metodologiji znašale približno 130 milijonov evrov, odškodnine pa se bodo izplačevale v petih obrokih. To je manj, kot če ne bi upoštevali sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in bi izbrisani vlagali odškodninske zahtevke pred tem sodiščem, je vseskozi pojasnjeval notranji minister Gregor Virant.

V SDS so medtem ocenjevali, da bi lahko bil ta strošek bistveno višji in bi lahko dosegel pol milijarde evrov, v najslabšem primeru pa celo več kot milijardo evrov.

Izbrisani nezadovoljni, zadnja beseda sodišču

Z zakonom niso zadovoljni niti izbrisani in njihovi predstavniki, ki menijo, da poslanci ukrepe sprejemajo mimo potreb in volje izbrisanih. Zato že napovedujejo ustavno presojo zakona. Na Evropskem sodišču za človekove pravice čaka 1000 tožb, sledile bodo še nove, napovedujejo. Po njihovem prepričanju je zakon nova sramota za Slovenijo kot pravno državo, zato pričakujejo, da za Evropo odškodninska shema ne bo ustrezna.

Odškodninsko shemo je Virant že septembra letos predstavil v Strasbourgu na zasedanju Odbora ministrskih namestnikov Sveta Evrope, namenjeno nadzoru nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, predvidoma pa bo tja znova odpotoval v začetku decembra in predstavil sprejeti zakon.

Končno besedo pa bo vendarle imelo evropsko sodišče. Če bo ocenilo, da je odškodninska shema ustrezna, novih tožb glede te problematike ne bo vzelo v obravnavo, je že večkrat povedal Virant, ki je glede tega sicer optimističen.