Od leta 2008 do letošnjega aprila je bilo iz registra stalnega prebivalstva izbrisanih 2.427 oseb, za katere država ni mogla ugotoviti, kje stalno prebivajo. Hkrati je imelo zakonsko bivališče na centrih za socialno delo (CSD) prijavljenih 1.959 ljudi. Varuhinja človekovih pravic opozarja, da je treba zakon, ki omogoča prijavo na CSD, spremeniti, saj številni ne izpolnjujejo ostrih pogojev za prijavo, zato niso upravičeni do nobenih pravic, ki izhajajo iz naslova stalnega bivališča. Če želijo prijaviti bivališče na CSD, morajo ljudje tam namreč prejemati določeno obliko pomoči, kar pa ne velja za vse, zaradi česar vse več ljudi ostaja brez kakršnekoli oblike uradnega bivališča.

Nihče jih noče prijaviti

"V konkretnem primeru, ki smo ga obravnavali, so osebe postale brezdomne, ker so ostale brez dela in se prezadolžile, zaradi česar niso mogle odplačevati dolgov," pojasnjujejo na uradu varuhinje. Sledile so blokade računov in prodaja nepremičnine na dražbi, iz česar se je poplačalo nekaj dolgov, ne pa vseh. "Pobudniki so ostali brez strehe nad glavo, in čeprav jim je želela pomagati dobra oseba, jo je postalo strah, saj so rubežniki prišli na njena vrata. Iz primera je izšlo, da ne morejo prijaviti bivališča, saj nihče noče biti soudeleženec v postopku rubeža," pravijo.

Ujeti v praznem prostoru

Ljudje, ki se ne morejo prijaviti ne na stalni ne na začasni naslov, prav tako pa ne na ustanovo, kjer prejemajo eno izmed oblik materialne pomoči, si ne morejo urediti zdravstvenega zavarovanja in socialne pomoči, ne morejo se prijaviti na razpise za neprofitna stanovanja, pridobiti uradnih dokumentov ter dostopati do brezplačne pravne pomoči, prav tako pa se ne morejo zaposliti ali odpreti bančnega računa. "Ker strogi pogoji za določitev zakonskega prebivališča v praksi povzročajo težave, ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) ugotovljeno pomanjkljivost odpravlja s predlogom novega zakona o prijavi prebivališča, ki je trenutno še predmet medresorskega usklajevanja," zatrjujejo na MNZ. Zakon naj bi bil sprejet še letos, uporabljati pa naj bi ga začeli čez eno leto.

Žrtve nasilja varnejše

Predlog zakona bo stroge pogoje za prijavo bivališča opustil. Zakonsko bivališče na CSD bo posameznik tako lahko prijavil v kraju, kjer je središče njegovih življenjskih interesov. "Predlog torej zasleduje temeljni namen zakona in kot pogoj za določitev zakonskega prebivališča postavlja zgolj ugotovitev posameznikovega dejanskega stalnega prebivanja," pojasnjujejo na MNZ. Zakon bo poenostavil prijavo bivališča tudi zapornikom in žrtvam nasilja v družini. Njihovo bivališče bo lahko prijavljeno na CSD v občini, kjer je žrtev živela pred prihodom v varno hišo. To po besedah MNZ "onemogoča, da bi naslov oziroma kraj zatočišča postal javno znan. Anonimno bivanje na tajni lokaciji pomeni varnost za žrtve in je posebno pomembna okoliščina, ko povzročitelju ni bila odrejena prepoved približevanja."

CSD bi drugo rešitev

Neprimerno. Na Skupnosti CSD Slovenije so prepričani, da prijava na naslovih CSD ni primerna, ker nad usodami teh ljudi nimajo nadzora, prav tako jim statusa ne morejo urediti drugače. Predlagajo prijavo na naslovih upravnih enot, saj te ugotavljajo dejanska bivališča.