Posledice epidemije koronavirusa, ki jih čutijo številna podjetja, se že kažejo tudi na trgu dela. Samo med 9. in 22. marcem se je število uradno brezposelnih povečalo za 2370 oseb, kar je okoli desetina več kot v enakem obdobju lani, pojasnjujejo na Zavodu RS za zaposlovanje.
Med novoprijavljenimi je 1057 takih, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas in 664 trajno presežnih delavcev ali stečajnikov. Tisti, ki so ostali brez dela v času, ko veljajo ukrepi, namenjeni zajezitvi širjenja okužbe s koronavirusom, se lahko v evidenco prijavljajo prek portala Poiščidelo.si ter po elektronski ali redni pošti.
Ker vlaganje vlog v času epidemije poteka le na ta način, na zavodu vseh prejetih vlog še niso uspeli obdelati. "Sklepamo, da je zato novoprijavljenih brezposelnih še nekoliko več," so opozorili.
Četrtega marca, prav na dan, ko je Slovenija zabeležila prvi primer okužbe s koronavirusom, je sicer zavod poročal, da je bilo konec februarja registriranih 77.484 brezposelnih, kar je bilo tri odstotke manj kot januarja in 4,1 odstotka manj kot februarja lani.
Več kot 90 odstotkov vprašanih ima resne težave v poslovanju
"Razmere gospodarskih subjektov so vsak dan bolj alarmantne," so potem, ko so minuli teden izvedli anketo med mikro, malimi, srednje velikimi in velikimi podjetji, danes sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
93 odstotkov vprašanih opozarja na resne težave v poslovanju. 40 odstotkov jih ocenjuje, da se bo zaradi motenj v poslovanju zaradi koronovirusa prihodek v marcu zmanjšal za več kot 70 odstotkov, 18 odstotkov jih meni, da se bo znižal vsaj za 50 odstotkov, 18 odstotkov pa, da se bo prodaja v marcu znižala vsaj za 30 odstotkov. Večje težave izpostavljajo mikro in mala podjetja, saj jih polovica ocenjuje, da se jim bo prihodek v marcu zmanjšal za več kot 70 odstotkov. Po trenutni oceni več kot polovica anketirancev pričakuje zmanjšan obseg poslovanja za tri do šest mesecev, 32 odstotkov pa jih meni, da bo takšen obseg poslovanja trajal več kot šest mesecev.
Premier Janez Janša je napovedal, da bo vlada na današnji večerni seji obravnavala in sprejemala smernice za zakonski paket #PKP1 (#protiKoronapaket). Na podlagi usmeritev, ki so jih predsedniki koalicijskih strank uskladili v petek ponoči, so danes do 12. ure zbrali predloge ministerstev in svetovalne skupine za oblikovanje predloga nabora ukrepov za omenjeni zakonski paket. Kot je še zapisal premier, bodo vključene tudi rešitve za pomoč samozaposlenim.
Manjše povpraševanje doma in težave v mednarodnem prometu
Kot vzroke zmanjšanega obsega poslovanja najpogosteje navajajo zmanjšano povpraševanje na domačem trgu (61 odstotkov anketiranih) ter sprejete ukrepe vlade, povezane s prepovedjo prodaje proizvodov in storitev neposredno potrošnikom, omejitvami javnega prevoza, zapiranjem šol, vrtcev (59 odstotkov anketiranih).
37 odstotkov vprašanih navaja manjši obseg poslovanja zaradi omejitev v drugih državah (karantena, obvezna izolacija, omejitve ali prepoved prehoda mej fizičnih oseb), dodatno 35 odstotkov anketiranih opozarja na težave zaradi zmanjšanega povpraševanja iz tujine.
Naštevajo še težave v mednarodnem prometu z vidika prodaje (29 odstotkov) ter nedelovanje verig vrednosti oz. pomanjkanje ključnih dobavnih delov od tujih dobaviteljev (20 odstotkov). Nekatera podjetja poleg tega opozarjajo na pomanjkanje zaščitnih sredstev.
Od vladnih ukrepov odvisno kakšna bo socialna kriza
"Dejstvo je, da smo iz zdravstvene krize že prešli v globoko gospodarsko krizo. Po izkušnjah zdravstvena kriza traja okoli dva meseca in pol meseca. Če se bo podoben scenarij uresničil v Sloveniji, je pričakovati, da bi epidemijo, ki ogroža zdravje ljudi, lahko prebrodili nekje do sredine maja," so ocenili v zbornici in dodali, da bodo odločitve, ki jih vlada sprejema v teh dneh, odločale o tem, kako globoka bo gospodarska kriza, koliko časa bo trajala in kakšna bo posledično socialna kriza.
Potrebovali bi do štiri milijarde evrov
Ukrepi, ki jih podjetja najbolj pogrešajo, so poleg tega, da bi država v celoti pokrila strošek dela za zaposlene na čakanju, odloga plačila davčnih obveznosti, ukrepov na finančnem trgu za zagotovitev ustrezne likvidnosti ter ukrepov na trgu dela za čakanje in skrajšani delovni čas tudi ukrepi za večjo fleksibilnost na trgu dela (premeščanje, koriščenje ur, dopusti) ter na enem mestu zbrane vse aktualne informacije za podjetja, omogočanje neprekinjenega delovanja verig vrednosti z zagotovitvijo tekočega pretoka na mejah ter ukrepi na področju zavarovanja terjatev na nekaterih trgih.
GZS ocenjuje, da bi slovensko gospodarstvo za ohranitev delovanja in s tem čim več delovnih mest potrebovalo ukrepe na področju likvidnosti v vrednosti od dva do štiri milijarde evrov. Zato vlado poziva, naj pripravi nov paket interventne zakonodaje v pomoč gospodarstvu. Svoje predloge ukrepov je GZS danes posredovala vladi in gospodarskemu ministrstvu, so sporočili.
Še hujši virus od korone, je pa panika. Čudno, da je in bo gospodarstvo nekaj časa v kurcu. A zdravje …
prejšnja vlada je zapustila gospodarstrvo v dobri kondiciji in zdrave finance tako da z ustreznimi ukrepi ta vlada ne bi …