Kljub številnim diskusijam, programom in kampanjam pa se avtomatično poseganje po doma pridelani hrani še ni povsem usidralo v zavest slovenskih potrošnikov.

Tone Hrovat, direktor centra Grm Novo mesto, pa je glede tega optimističen. Meni, da za spremembo navad in razmišljanja potrebujemo več časa. "Pri nas se je o tem,  da je domače boljše – ker je domače bolj zdravo, ker je manj toplogrednih plinov, ker ni prevoza, ker hrana ni pakirana v plastiko –  začelo razmišljati šele zdaj. Menim, da je bil prelom, ko se je odkrilo, kaj vse je v česnu s Kitajske."

Hrovat ocenjuje, da so že zdaj politika, stroka in potrošniki na istem bregu. "Potrošniki so začeli brati, kdo je proizvajalec, od kod prihaja hrana. V tem smislu je bil narejen velik napredek, vendar šele zadnje dve leti. Naš potrošnik je na nek način nasedal reklamam globalnega pristopa multinacionalk in zato je bilo to bolj enostavno. Zdaj, ko so se pojavile informacije, kaj vse prinaša  globalni pristop, kjer je pomemben samo dobiček, nas je začelo izredno skrbeti. Globalni kapital pa ne gleda na človeka, pač pa le na dobiček posameznikov. Mislim, da je naš zadružni sistem edini primeren, saj bi zaščitil tudi potrošnika.“

Iz vladavine kapitala v vladavino ljudi

O tej temi, predvsem z vidika povezovanja pridelovalcev in potrošnikov, so razpravljali tudi na okrogli mizi, ki so jo pripravili v sklopu državnega tekmovanja oračev ta konec tedna. Strinjali so se, da je treba narediti navezavo med vpletenimi organizacijami s potrošnikom na zadružni podlagi.

"Na ta način bi spreobrnili razmišljanje iz vladavine kapitala na vladavino ljudi, tako potrošnikov kot pridelovalcev,“ pravi Hrovat.

Meni, da bodo v prihodnjem letu delno uspeli realizirati takšno povezovanje. Na dolgi rok bi tako imeli vsi korist: "Prehrambene verige bi bi bile čim krajše, pridelovalec bi ob tem dobil pošteno plačilo, potrošnik pa bi za čim manjši denar dobil kvalitetno hrano, ki jo potrebuje vsak dan."