Ko je Umar pred mesecem dni znižal napovedi gospodarske rasti za letos in prihodnje leto, je bila že pripravljena zamrznitev proračuna, čeprav se prihodnje leto rast zniža le za 0,1 odstotne točke s 3,1 na tri odstotke, je vlada na seji takoj za sto milijonov evrov znižala odhodke ministrstev in proračunske odhodke v prihodnjem letu znižala na 10,35 milijarde evrov.

Potem, ko so proračun že poslali v parlament, pa je "zmanjkalo" dodatnih sto milijonov evrov, a ni za zdaj nobene panike. Največji del luknje je povzročila odločitev, da se iz predlogov davčnih sprememb vrže zvišanje davčne stopnje davka na dobiček: izpad prihodkov bo 74 milijonov evrov. Umaknjeni interventni ukrepi ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa so bili težko okrog 40 milijonov evrov. Skupaj bo torej zmanjkalo 114 milijonov evrov.

Proračuna za leti 2020 in 2021 sta vložena v Državni zbor ob upoštevanju veljavnih politik in zakonskih obveznosti. Morebitne spremembe, ki bi se zgodile v času sprejemanja proračunov v Državnem zboru, je možno upoštevati po amandmajskem principu ter v t.i. dopolnjenem predlogu proračuna, možen pa je tudi takojšen pristop k rebalansu takoj v začetku leta 2020.

Ministrstvo za finance

"Pričakujemo, da bodo ukrepe, ki so jih umaknili, po dodatnih usklajevanjih čim prej znova predlagali v okviru sistemske zakonodaje resornega ministrstva," o umaknjenih ukrepih ministrstva za delo pravijo na ministrstvu za finance.

Za del luknje, ki je nastala zaradi napovedanih davčnih sprememb, pa imajo še boljši recept, tako imenovane mehke ukrepe "boja proti davčnim utajam in davčnim goljufijam, ki jih bo izvajala Finančna uprava RS". Ta naj bi z okrepljenim bojem proti davčnim utajam in goljufijam prinesla dodatrnih 74 milijonov evrov. To je deset milijonov evrov več, kot bo prineslo zvišanje davčne stopnje na dobiček iz kapitala s 25 na 27,5 odstotka!

Ob tem se zastavljata dve vprašanji. Če ima Furs za 74 milijonov evrov rezerv, zakaj se že zdaj ne bori dovolj zavzeto proti davčnim utajam, če pa bomo dali v tem boju višjo prestavo, ali bo to pomenilo na primer 500 dodatnih zaposlitev, s tem pa nove stroške.

Če bi davke lahko plačali s kreditno kartico ...

"Ukrepi FURS za povečanje učinkovitosti pobiranja davkov vključujejo ukrepe za izboljšanje učinkovitosti nadzornih postopkov (npr. z izboljšanjem izborov zavezancev za nadzor, stopnjevanjem uporabe podatkov iz mednarodne izmenjave in učinkovitejšim izvajanjem terenskih postopkov) in ukrepe za povečanje prostovoljnega plačevanja davkov (npr. z uvedbo mobilne aplikacije in širitvijo plačilnih metod)," pojasnjujejo na ministrstvu za finance.

A na finančni upravi pravijo, da že zdaj učinkovito opravljajo "naloge na področju nadzora zmanjševanja davčne osnove, preusmerjanja dobička, sive ekonomije ter dela in zaposlovanja na črno".

Alarm na vladi Vlada stopila na zavoro, zamrznili so proračun

"V zadnjih treh letih so bile uvedene spremembe pri izvajanju zahtevnejših oblik nadzorov (preiskave, inšpekcije), in sicer tako z vidika izborov za nadzor, kot tudi z vidika organizacije dela. Po najpomembnejših področjih so bile vzpostavljene delovne skupine, ki za posamezno vsebinsko področje opredelijo tveganja, določijo indikatorje, ter z uporabo novih programskih orodij izberejo zavezance, pri katerih se nato opravijo nadzori. Omenjeno programsko orodje je namenjeno podpori upravljanja s tveganji ter omogoča hitrejše zaznavo tveganj na velikem obsegu podatkov s katerimi upravlja Finančna uprava, hkrati pa omogoča enostavno, centralizirano in učinkovito distribucijo primerov za nadzor izvajalcem nadzora," pravijo.

Furs: že zdaj smo po mednarodnih analizah visoko učinkoviti

"Visoka učinkovitosti Finančne uprave RS tako ni zgolj lastna ocena temveč izhaja tudi iz mednarodnih analiz," pravijo in opozarjajo na študijo o vrzeli pri davku na dodano vrednost, ki je največji prihodek proračuna. Gre za razliko med pričakovanimi prihodki od DDV in dejansko zbranim DDV, ki nastane zaradi izogibanja plačevanja davkov, davčnih utaj, nezmožnosti plačila zapadlih obveznosti ter postopkov zaradi insolventnost), ki je največji prihodek državnega proračuna.

Zadnja študija Slovenijo uvršča med šest najboljših držav, vrzel pa se je leta 2017 v primerjavi z letom prej razpolovila in znaša le še 128 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka.

Če upoštevamo 7,2-odstotno rast DDV v letu 2018 in le za odstotno točko nižjo vrzel, kot je bila 2017, je bila vrzel lani 97 milijonov evrov, letos pa bo le še 62 milijonov evrov, kar pomeni, da proračunske luknje ne bo mogoče zapolniti, tudi če bi vrzel povsem odpravili, česar pa ne zna nobena država, v Luksemburgu je 0,7-odstotna, na Švedskem pa 1,5-odstotna.

Inšpekcije prinesejo manj kot sto milijonov evrov

Lani je finančna uprava v okviru inšpekcijskih nadzorov odmerila 163 milijonov evrov dodatnih obveznosti, letos do konca avgusta pa 118 milijonov evrov. "Upoštevati je potrebno, da sama odmera davčnih obveznosti še ne pomeni neposrednih prilivov v ustrezne proračune. Statistika zadnjih let kaže, da je približno 60 odstotkov odmerjenega davka, ki je naložen z inšpekcijskimi odločbami, dejansko tudi plačanega, bodisi prostovoljno bodisi z izvršbami," opozarjajo. Tako je bil lanski priliv zaradi inšpekcij nekaj manj kot sto milijonov evrov. Da bi s prilivi iz inšpekcijskih nadzorov nadomestili 74 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov, bi se morali zvišati za 75 odstotkov.

Organ v sestavi pravi, da je cilj ministra dosegljiv

A kljub temu na finančni upravi, ki je organ v sestavi ministrstva za finance, menijo, da je cilj dodatnih 74 milijonov evrov iz naslova davčnih utaj in goljufij, dosegljiv.

"Upoštevaje trend rezultatov nadzornih postopkov, ter usmeritev v širjenje uporabe programskih orodij za upravljanje s tveganji, je ta cilj dosegljiv," pravijo, a opozarjajo, da bodo učinki nadzornih postopkov vse manjši, bolj ko bo področje urejeno. "Vsekakor pa je treba upoštevati, da z izvajanjem nadzornih postopkov stremimo k čedalje večji urejenosti davčnega področja. Približevanje temu cilju bo na eni strani zmanjševalo davčno vrzel pri različnih vrstah davka (kar je že razvidno na področju DDV), po drugi strani pa se bodo učinki davčnega nadzora v prihodnosti zmanjševali," so pojasnili.

Na vprašanje, ali bi za večjo učinkovitost potrebovali nova pooblastila ali več ljudi, pa pravijo, da "rešitev ni v kopičenju kadrov in pooblastil, ampak predvsem v optimizaciji delovnih procesov" ter v izboljšanju nadzornih metod, kot primer navajajo uporabo prediktivnih modelov in umetne inteligence, stopnjevanje uporabe podatkov iz mednarodne izmenjave, uporaba mobilnih aplikacij za izvajanje postopkov na terenu in podobno.

Koliko znaša skupni obseg davčnih utaj in goljufij?

Obsega pojava, ko se podjetja zlorabijo za izogibanje plačila davka nismo posebej (zneskovno) ocenjevali, ker v okviru evidenc, ki jih vodimo, ni relevantnih podatkov za podajo tovrstne ocene. Zaključka, da je bilo podjetje zlorabljeno za izognitev plačila davkov, namreč ni mogoče podati v vseh primerih neplačanih in neizterljivih davščin, temveč šele na podlagi podrobne analize posameznih zadev. Glede na stalno spreminjanje oblik oz. načina izogibanja plačila davkov tudi menimo, da teh pojavov ni mogoče natančno zneskovno meriti.

Finančna uprava

janez.zalaznik@zurnal24.si