"Sporočamo javnosti, da demokratične družbe ni brez dobre javne univerze, ki je finančno dostopna vsem," svojo prestavitev predavanj iz učilnic v središče Ljubljane pojasnjujejo študenti, profesorji in samostojni raziskovalci. V sredo bodo filozofska fakultete (FF), fakulteta za družbene vede, pedagoška fakulteta in akademija za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) izvedli več kot 83 predavanj na 36 različnih lokacijah po mestu.

Šolnine in prostorska stiska

"Z akcijo, ki bo potekala pod geslom Pozor, znanje na cesti!, bodo učitelji in študentje akademsko protestirali zoper uničujočo visokošolsko politiko vlade," pravijo na FF. "Ta visokošolske zavode na dolgi rok neizogibno vodi v vpeljavo šolnin v takšni ali drugačni obliki, čemur na FF ostro nasprotujemo," pravi predsednik študentskega sveta FF Janoš Ježovnik.

Opozarjajo tudi na slabe pogoje dela, ki se po njihovih besedah z varčevalnimi ukrepi še poglabljajo. "Na FF se že več let spopadamo s prostorsko stisko ter slabim razmerjem med številom pedagoških delavcev in številom študentov, zaradi zmanjševanja finančnih sredstev pa je pod vprašajem usoda nekaterih študijskih smeri, celo strok," opozarja Ježovnik.

Programi nujni, denarja ni

Rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik pravi, da protest podpira. Prostorska stiska naj bi se rešila leta 2015, ko bodo preuredili in FF dali na voljo okoli tri tisoč kvadratnih metrov velike prostore zdajšnje fakultete za kemijo. "Težava FF pa je predvsem, da morajo skrbeti za programe, ki so nacionalnega pomena in koristni, a niso množični," dodaja Pejovnik.

Hočejo službe in štipendije

"Sredina protestna predavanja vidim v kontinuiteti z drugimi protesti po Sloveniji – gre za upor proti vladni politiki, ki radikalno uničuje javno dobro," pravi predavateljica na FF Uršula Lipovec Čebron. Na FF zahtevajo ureditev statusa za osebje, predvsem za mlade, ki so zaposleni za določen čas ali na projektih, in ureditev štipendijske politike. Nasprotujejo zahtevi, da "se javna univerza financira tako, da služi aplikativnim in ideološkim interesom podjetij". Lipovec Čebronova opozarja, da je Ljubljana univerzitetno mesto, a se to ne opazi. Meni, da je zato sredino dogajanje pomemben signal za mesto.

Ne verjamejo ministrstvu

Ministrstvo za izobraževanje je nad protesti presenečeno, saj "so amandmaji k proračunu za znanost in visoko šolstvo prinesli dodatnih 16 milijonov evrov". Menijo, da to ne ustvarja vzdušja, ki bi spodbujajo dialog in kompromis. "Ne gre za to, da bi ministrstvo karkoli vrnilo," odgovarja Lipovec Čebronova in dodaja, da dokler ministrstvo "deluje netransparentno, ni zagotovil, da bodo teh 16 milijonov evrov, ki nikakor niso dovolj za delovanje univerze, dobile javne univerze". Meni, da poskušajo izčrpati javne univerze s preusmeritvijo proračunskih sredstev na zasebne zavode, hkrati pa zvišati normative, ki bi vodili v odpuščanje in zniževanje plač ter kakovosti študija.