Število prebivalcev prestolnice je nižje predvsem zaradi priseljencev iz tujine, ki so delali v večjih podjetjih in so Ljubljano ob nastopu gospodarske krize v večjem številu tudi zapustili, je za Dnevnik pojasnil Danilo Dolenc iz statističnega urada.

Selijo se prebivalci z višjimi dohodki

Bolj skrb vzbujajoč je za prestolnico trend medobčinskega preseljevanja, od koder se ljudje vsakodnevno vozijo na delo v prestolnico, ki sicer ni nič novega, je zatrdil Dolenc, vendar je opozoril, da to pušča posledice na strukturi prebivalstva Ljubljane, saj se selijo večinoma ljudje z višjimi prihodki.

Da trend suburbanizacije zaznavajo že več let, je za časnik potrdil tudi Matjaž Uršič s fakultete za družbene vede, ki je pojasnil, da temu pojavu botruje majhna zaloga nepremičnin in nefleksibilnost nepremičninskega trga. "Zanjo je spet več razlogov, eden pa je gotovo v tem, da nimamo višje davčne stopnje na lastništvo druge in vseh nadaljnjih nepremičnin, kot jih poznajo v nekaterih evropskih državah."

Ne maramo goste poselitve

Toda nepremičninski trg ni edini dejavnik, ki ljudi vleče na obrobje Ljubljane, saj k selitvenim tokovom veliko prispevajo tudi vrednote Slovencev. "Enostavno ne maramo živeti v območjih z visoko gostoto poselitve. Raziskave vedno znova kažejo, da Slovenci visoko vrednotimo mir in bližino narave, to v Sloveniji vrednotimo precej višje kot neposredno bližino storitev, ki ti jih ponuja mesto," je razložil Uršič in dodal, da smo v tem Slovenci glede na preostale evropske države nekaj posebnega, saj v večini preostalih prav višji sloji bolj cenijo življenje v mestu, medtem ko se v Sloveniji, nasprotno, selijo na obrobje.

Od dvesto tisoč jih 90 tisoč v Ljubljani živi

Trend preseljevanja na obrobje se bo nadaljeval in bo prav tako vplival na starostno strukturo prebivalcev. "Ta se stara, k čemur seveda pripomorejo tudi cene nepremičnin," je dejal Uršič. Trenutno je po podatkih statističnega urada od dobrih dvesto tisoč ljudi, ki delajo v Ljubljani, zgolj 90 tisoč takih, ki v prestolnici tudi živijo. Po eni strani to pomeni upad dohodka za ljubljansko občino, saj financiranje iz dohodnine prejmejo občine, kjer ti ljudje živijo. "Drug problem je promet. Teh sto tisoč ljudi, ki dnevno pridejo na delo v Ljubljano, se večinoma pripeljejo z avtomobili, kar prinaša precej večje onesnaženje in s tem znižuje kakovost življenja v prestolnici," opozarja Uršič.