Če je že pred epidemijo čas, ki so ga mladi preživeli pred ekrani, dosegel rekorde, lahko sklepamo, kaj se je zgodilo, ko so se zaprle šole in je začela "kositi" korona, druženje v živo pa ni bilo zaželeno. Internet ima seveda svoje prednosti in slabosti, vse pa ni tako črno, kot se zdi na prvi pogled, so se strinjali govorci na dogodku Mladi na internetu, ki je potekal v okviru 37. Slovenskega knjižnega sejma.

Pametni telefoni so postali del nas

Neli Kodrič Filipić je nedavno izdala mladinski roman Fronta, v katerem je jasno prikazala, na kakšen način se je spremenila komunikacija med mladimi, ki so vpeti v digitalni svet. Tudi starejše generacije, ki niso bile rojene v tak svet, so se praktično "zlizale" s pametnimi telefoni, ti so postali del nas.

A kar se tiče samega odraščanja, se po mnenju avtorice ni spremenilo veliko – ob prehodu v odraslost, pri približno 18. letih, otroci začnejo izstopati iz primarne družine in se obračati v svet. Obdobje, ko še nimajo svoje družine, primarno pa počasi zapuščajo, je zato zelo pomembno. Po njeni oceni je najbolj pomembno, da se naučimo na internetu prepoznavati lažne informacije, sicer pa meni, da družbena omrežja ne osiromašijo družbenega življenja otrok. Opazila je tudi, da se na tak način otroci lahko še bolj povežejo z vrstniki, s katerimi sicer ne bi prišli v stik.

Mladi bolj razsodni od starejših, ki objavljajo preveč

Foto: Saša Despot Dan Podjed Antropolog Dan Podjed pa je opozoril na pasti družbenih omrežij, ki ne prežijo nujno le na mlade. Kot opaža, so mladi mnogokrat bolj razsodni od starejših, kar se tiče objavljanja na družbenem omrežju. Pri vse več mladih je opaziti tudi trend, da želijo postati "nevidni" na spletu, ne želijo, da okrog krožijo njihove fotografije, ne želijo se izpostavljati. Podjed poleg tega opaža, da starši pogosto izrabljajo otroke za to, da povečujejo svojo vidnost.

Na tak način vplivneži skušajo ustvariti vtis topline, ljubkosti, je pojasnil – zato se fotografirajo z otroki, mačkami, psi … Z njihovo pomočjo dosežejo več ljudi, je dodal.

"Pedofili danes nimajo nobenega dela, gredo na ta omrežja in poberejo slike golih otrok, ki jih starši objavljajo."

Dan Podjed, antropolog

S toliko ljudmi ne moremo vzdrževati razmerja

Dandanes ljudem zaradi družabnih omrežij zmanjkuje časa za odnose v živo, meni Podjed, ki sicer ne želi demonizirati družbenih omrežij, prepričan pa je, da bi morali razumeti matematiko oziroma logiko, ki se skriva za njimi. Zgodba se po njegovih besedah vseskozi ponavlja, želimo si najti razmerje med fizičnim in digitalnim, saj ne zmoremo gojiti razmerja s stotimi, tisočimi ljudmi.

In če je starejša generacija dandanašnji najbolj prisotna na Facebooku in Twitterju, srednja pa na Instagramu, so mladi prav z namenom, da se odmaknejo od starejših, zavzeli TikTok.

Če bi v vsakem videu delali salte, bi se mladi tega hitro naveličali

Teo Čeh, član akrobatske skupine Dunking Devils, ki je v času epidemije zaplula v poslovne vode z oblikovanjem objav na TikToku, je razkril, da se privlačnost tega omrežja skriva v kreativnosti. Oglasov ni, videoposnetki so bolj ali manj spontani, vsebina je pristna. Vselej pa je treba poskušati kaj novega. Če bi Dunking Devils v vsakem videu le delali salte, bi se mladi tega kmalu naveličali, je prepričan.

TikTok ima lahko številne pozitivne učinke na mlade, ki se tam lahko povežejo v različna gibanja, zahtevajo spremembe in podobno. A je treba stvari "prefiltrirati". Algoritem namreč sam določa, kakšne objave bo prikazal uporabniku glede na njegove interese.

Kako družbena omrežja najbolj optimalno izrabiti, je (najbrž) za vse še vedno uganka. Čeh pravi, da so se o večini stvari podučili sproti, skozi čas. "Recimo, če prve tri sekunde videoposnetka niso zanimive, se bo posnetek prikazoval manj uporabnikom. Iz dneva v dan se učimo, a bomo po mojem butasti umrli," se je pošalil.

Dodal pa je, da bi lahko otroke že v šoli podučili, kako se obnašati na družbenih omrežjih, saj predstavljajo velik del njihovega življenja.

@_ddsquad

Reply to @eryn_highwaytohell21 Our friends took some hits 😅 Everyone is ok, please don’t try dangerous stuff if you don’t feel good enough 😉 ##ddsquad

♬ original sound - Tik Toker

Kakšna bo nova, post-covidna normalnost?

Podjed je omenil novo "vrsto" človeka, ki se je razvil med epidemijo – homo covidensis. "Prej smo živeli v krizi, zdaj pa živimo v trajni krizi," je dejal. Po njegovem mnenju sta možna le dva scenarija – ali se bo razvila nora normalnost ali pa nova nenormalnost. Iskati pravo normalnost po njegovem namreč nima nobenega smisla.

Trend življenja med štirimi stenami sicer ni nov, se je pa v času epidemije poglobil, podobno velja za čas, preživet pred ekrani. Tu so pametni telefoni že prehiteli televizijo.

Kot je poudaril, je naša glava postala zadnje zatočišče, kjer še imamo nekaj zasebnosti. "Kot je rekel direktor Netflixa – ni najhujša konkurenca HBO, temveč spanec."

Intervju Dan Podjed: "Tako smo očarani nad lastno podobo, da jo moramo deliti z drugimi"

Razkriti dokumenti mečejo zelo slabo luč na Facebook

Nekdanja uslužbenka Facebooka Frances Haugen je pred časom razkrila vsebino Facebookovih internih dokumentov. Iz dokumentov je po njenih besedah razvidno, da podjetje javnosti laže glede svojega napredka v boju proti sovraštvu, nasilju in neresničnim podatkom. "Različica Facebooka, ki obstaja danes, družbo deli in povzroča etnično nasilje po vsem svetu," je dejala. Instagramova raziskava iz teh dokumentov pa kaže, da lahko aplikacija negativno vpliva na otroke.

Meta Facebook predstavil velike spremembe, tudi novo ime

Spremljanje tovrstnih objav ima lahko slab vpliv na samopodobo

Na to, da je samopodoba najstnikov zaradi družbenih omrežij ogrožena, so opozorili tudi na Točki osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje (Safe.si). "V času zadnje COVID-19 epidemije so mladi zelo veliko časa preživeli v internetnem okolju. V tem času so se srečevali tudi z objavami vrstnikov, vplivnežev in popolnih neznancev, ki prikazujejo idealizirane podobe svojega življenja in teles. Spremljanje takšnih objav ima lahko negativen vpliv na odraščajoče najstnike in njihovo samopodobo," so pojasnili.

Najstniki lahko namreč zlahka postanejo žrtev zmotnih predstav o sebi, svoji vrednosti ter svetu in življenju. "Njihova telesa se pogosto razlikujejo od prikazanih idealov: telo je drugače oblikovano, nimajo takšnih oblin, tako razvitih mišic, imajo mozolje, pegice, so morebiti pretežki itd. Gledanje "idealnih" posnetkov jim tako znižuje samozavest, pokvari zdravo samopodobo in začnejo se sramovati lastnega telesa. To pa lahko vodi v resne psihične težave, prehranske motnje, obsedenost z zunanjim videzom, različne vedenjske odvisnosti ipd.," so še dodali.

nina.sprohar@styria-media.si