Begunci, ki iščejo mednarodno zaščito v Evropi, so ranljiva skupina ljudi in kot taka lahka tarča kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s prostitucijo in trgovino z ljudmi. "Moderne, organizirane kriminalne skupine iščejo svoje žrtve tam, kjer je veliko priložnosti ob majhnem tveganju," je na konferenci o trgovanju z ljudmi v Madridu opozoril višji policijski inšpektor Europola Brian Donald.
Šokanten je podatek, da je med begunci na poti več kot sedem tisoč otrok brez spremstva odraslih oseb, ki so še posebej ranljivi, saj jih kriminalci silijo v spolne usluge in delo na črno. "V prihodnjih letih se bo število primerov izkoriščanja prebežnikov, ki bodo prišli v Evropsko unijo, še povečalo," svari Donald.
PREBERITE ŠE:
Lani, ko begunski val še ni bil na vrhuncu, je po podatkih Združenih narodov za azil v 28 državah Evropske unije zaprosilo več kot 23 tisoč otrok in najstnikov brez spremstva. Zdaj jih po ocenah le v Nemčiji živi okoli 30 tisoč.
Pri vseh grožnja s smrtjo
Nekaj jih je tudi v Sloveniji, pretežno iz Afganistana. "Različni razlogi so, zakaj so tukaj, a običajno je razlog strah pred smrtjo, pred talibani ali pa gre za krvna maščevanja in podobno," pojasnjuje Barbara Marić s Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC.
V begunskem valu, ki smo mu priča, so mladoletniki brez spremstva pogosto spregledani. "Nekaj smo jih zaznali," pove Marićeva. "Dogaja se, da povedo, da so polnoletni, da lahko gredo naprej, saj tako ali tako nimajo dokumentov. Načeloma bi morali vsi imeti zakonitega zastopnika, a na terenu ni predstavnikov CSD, ki bi čakali na take primere."
Osem jih je zaprosilo za azil
Po podatkih notranjega ministrstva je bilo evidentiranih 19 mladoletnikov brez spremstva, za mednarodno zaščito pa jih je zaprosilo osem. "Drugi mladoletniki, ki smo jih obravnavali, so bili v spremstvu bodisi staršev bodisi drugih sorodnikov," pojasnuje Drago Menegalija z Generalne policijske uprave. "Pri tem poudarjamo, da je bližnje sorodnike v državah, od koder prihajajo tujci, treba razumeti širše."
Marićeva poudarja, da je vloga zakonitega zastopnika, ki mora biti mladoletniku brez spremstva dodeljen ob vstopu v državo, ta, da poskrbi za otrokovo korist. "Mi smo mnenja, da je, če je njegova ciljna država druga, za otroka bolje, da gre naprej v tej skupini, kot da se ga ločuje, saj ponavadi niso čisto sami. Običajno so z nekimi strici ali bratranci ali pa potujejo k sorodniku, ki je že v Evropi. Četudi ne gre za njegovo primarno družino, je vseeno bolje, da je na lokaciji, kjer si želi ter ima nekoga, ki ga pozna."
Dublin III. za mladoletne predvideva izjemo
Tudi po sporazumu EU-ja Dublin III, ki predvideva vračanje beguncev in migrantov v državo, kjer so prvotno zaprosili za mednarodno zaščito, obstaja izjema za mladoletne otroke. "Kot primarno načelo se upošteva otrokova korist, kar pomeni, da ne more biti deportiran v državo, kjer je najprej zaprosil za mednarodno zaščito, če je zanj bolje, da ostane v državi, kjer trenutno biva," pojasnjuje Marićeva.
Menegalija poudarja, da so pri obravnavi in registraciji tujcev pozorni na kakršne koli sumljive okoliščine ali indice, ki bi kazali na morebitno trgovino z ljudmi, a zaenkrat takih primerov niso zaznali. Dodaja, da prav tako poskušajo identificirati morebitne mladoletnike brez spremstva. "V primeru, ko je takšna oseba identificirana, se pričnejo ustrezni postopki," poudarjajo na GPU.
Zamenjajo štiri zastopnike
Mladoletniki brez spremstva po vstopu v državo dobijo zakonitega zastopnika in so, dokler ne zaprosijo za mednarodno zaščito ali so v postopku vračanja, nastanjeni v centru za tujce v Postojni. Ko zaprosijo za mednarodno zaščito, so premeščeni v azilni dom, kjer imajo poseben oddelek za mladoletnike brez spremstva, po pridobitvi statusa osebe z mednarodno zaščito v pa integracijsko hišo.
"Tu dobijo že četrtega zakonitega zastopnika, kar ni najbolje, saj mladoletniki potrebujejo eno osebo, na katero se navežejo," poudarja Marićeva. Na to opozarjajo ministrstvo, kakor tudi na dejstvo, da so ti otroci večkrat premeščeni, čeprav bi bilo zanje bolje, da bi bili nastanjeni na enem mestu, ne glede na status, kjer bi imeli 24 ur skrbnike in vse, kar potrebujejo. Večinoma gre za otroke, stare med 14 in 17 let.
Združevali ločene družine
Ta trenutek imajo sicer več opravka s primeri izgubljenih oz. ločenih primer. "Na terenu sodelujemo z Rdečim križem, UNHCR, policijo, prevajalci," pojasnjuje Marićeva. "Rdeči križ ima dostop do policijske evidence, kjer se registrirajo, zato jih lahko odkrijejo. V praksi smo imeli več primerov, da so se družine združile na Šentilju, preden so odšli naprej v Avstrijo."
Pogosto, so bili ločeni že pred prihodom v Slovenijo, a nekaj se jih je izgubilo tudi pri nas. "Načeloma velja, da upoštevajo pri registraciji celotne družine, da ne prihaja do razbijanja družin, da bi ženske in otroke pošiljali naprej ločeno od moških, ampak se jih obravnava skupaj."
Na ministrstvu za notranje zadeve ocenjujejo, da je primerov ločenih/izgubljenih družin glede na obseg migracijskega toka relativno malo, izmenjava informacij med državami pa hitra in dobra.
irma.hus@zurnal24.si