Skupna ocena škode zaradi avgustovske ujme ter njenih posledic za prebivalstvo, gospodarstvo in okolje po oceni vlade znaša približno 9,9 milijarde evrov. Ujma je prizadela 183 občin. Obseg prizadetega območja je ocenjen na 17.203 kvadratnih kilometrov, od tega je 8389 kvadratnih kilometrov območja ocenjenega kot močno prizadetega.

Poplave in plazovi so prizadeli 183 občin od 212-ih slovenskih občin. Kar 104 občine so bile močno prizadete. Celoten obseg prizadetega območja pa je ocenjen na 17.203 km2 površine.

Ocene škode, ki so za sabo pustile katastrofične poplave, so se od prvotnih ocen v zadnjih dveh mesecih drastično zvišale. Od 2,5 milijona do milijarde evrov. Pred mesecem dni je na primer premier Robert Golob dejal, da je škode zagotovo za 6,7 milijarde evrov, zdaj pa je skupna ocena neposredne škode in posledic po avgustovskih poplavah narasla na 9,9 milijarde evrov. 

Na vprašanje, zakaj je prihajalo vedno do novih številk o škodi, je danes novinarjem odgovoril minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Na njegovem ministrstvu so namreč koordinirali podatke o škodi, ki so osnova za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada EU. 

"V zgodovini Slovenije smo že prijavljali podatke o naravnih nesrečah za solidarnostni sklad, nazadnje ob požarih na Krasu, kjer pa nismo bili uspešni, saj nismo dosegli praga, ki znaša 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar za Slovenijo znaša okoli 350 milijonov evrov. Takrat tega zneska nismo dosegli. Pri tokratnih poplavah je povsem drugače, že na začetku smo vedeli, da bo ta prag presežen," je na začetku ponazoril minister.

Iz 2,5 na 9,9 milijarde

In zakaj tolikšne razlike med ugotovljeno dejansko škodo materialno škodo v višini 2,5 milijarde evrov in 9,9 milijarde evrov, kar je zadnji podatek. Minister je poudaril, da zadnja ocena vključuje vse vidike naravne nesreče; od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture, zaščite in obnove objektov kulturne dediščine do odlaganja in ravnanja z odpadki.

Skupna ocena neposredne škode naravne nesreče in posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje znaša približno 9.9 milijard evrov.

Pri slednjem gre za mednarodno metodologijo ocenjevanja škode, je pojasnil minister.  V prvem primeru, kjer so škodo prijavile občine, je namreč šlo le za materialno škodo, drugi podatek (9,9 milijona evrov) temelji mednarodni metodologiji, ki jo je na primer uporabila tudi Hrvaška po potresih v Zagrebu in Petrinji, in po njegovem predstavlja osnovo za pripravo vloge za solidarnostni sklad.

Minister ob tem navedel primer 100 let stare hiše, uničene v poplavah. "Če je bila denimo v poplavah uničena sto let stara hiša, potem je materialna škoda dejanska vrednost te hiše, ki hipotetično znaša 30 tisoč evrov. Če temu prištejemo še stroške, kot so na primer rušitev objekta, postavitev novega drugi lokaciji, tukaj so še vsi stroški gradbenega dovoljenja, komunalni priklopi, gradnja nove hiše, ki po oceni znaša 1500 evrov za kvadratni meter, ureditev okolico, vse to je končna posledica tega dogodka," pojasni minister, ki je dodaja, da gre za mednarodno priznano metodologije (PDNA - angleško Post-Disaster Needs Assessment). 

Kot drugi primer je minister navedel plaz, ki odnese 15 hektarjev gozda, poruši tri stavbe in uniči cesto. Neposredna škoda v materialni vrednosti je tista, ki je nastala ob katastrofi. Vendar pa je treba nato na plazišču narediti monitoring, pripraviti načrt rekonstrukcije zemljine, jo stabilizirati, nanesti novo, posaditi drevesa. To je dejanska materialna škoda. A upoštevati je treba tudi posledice. Treba je namreč zgraditi tri nove hiše - po možnosti na drugem, varnejšem območju - ter po cenah, ki veljajo danes, in ne po cenah, ki so veljale v času prvotne gradnje, je ponazoril.

400 milijonov evrov

In koliko denarja iz evropskega solidarnostnega sklada si lahko obeta Slovenija? Po besedah državne sekretarke Andreje Katič okoli 400 milijonov evrov. 100 milijonov letos in drugo leto 300 milijonov evrov.

Kot rečeno, smo metodo ocenjevanja škode (PDNA) povzeli po Hrvaški, ki je ob enajstih milijardah prijavljene škode od Evrope prejela kar milijardo evrov, kar je bistvena razlika. Po besedah Katičeve se številk ne da primerjati, saj je potres povsem nekaj drugega, sicer so Hrvati ta dva dogodka ločili. Pomembno pa je tudi, koliko sredstev EU je v določenem obdobju na razpolago, koliko nesreč je bilo in ne nazadnje, v katerem obdobju leta se je naravna nesreča zgodila. Za pomoč so letos zaprosile Italija, Turčija, Grčija in pri tem pa gre tudi za princip "kdo prvi pride, prvi melje."

dezurni@styra-media.si