Slovenija je v zadnjih 25 letih dosegla veliko, še več pa bi lahko, če bi se med seboj bolj spoštovali in bi se znali dogovarjati, so si bili ob robu petkovega praznovanja dneva državnosti enotni nekateri vidni predstavniki slovenskega političnega in družbenega življenja.
Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan je dejal, da smo imeli pred 25 leti velika pričakovanja in velik ponos, a sta pozneje začela oba počasi plahneti. Razlog vidi v preveliki neenotnosti, različnih škandalih in korupciji, zaradi česar so državljani počasi izgubljali zaupanje v državo. Kljub temu je prepričan, da je Slovenija naša domovina, na katero moramo biti ponosni.
Za vnaprej pravi, da bi se morali "držati osnovnih človeških splošnih vrednot, ki so hkrati tudi krščanske". "Samo poštenje, iskrenost in delavnost so lastnosti, na katerih je treba graditi skupno življenje," je dejal.
Statistika ni slaba
Nekdanji notranji minister in nekdanji varuh človekovih pravic Ivo Bizjak meni, da je Slovenija dosegla to, za kar smo si pred 25 leti prizadevali, je pa lahko po njegovem mnenju kdo tudi preveč sanjal. "Gledal sem statistične podatke in konec koncev niso tako slabi," pravi.
Ob osamosvajanju je sam čutil precejšnjo enotnost, "ki je potem ni bilo nikoli več". Ob tem opozarja: "Če bi bilo več smisla za dogovarjanje, bi danes živeli bolje in nekaterih težav ne bi bilo. Tako pa se soočamo z realnostjo."
Bivši predsednik republike Danilo Türk je prepričan, da ne smemo imeti občutka majhnosti ali prešibke ustvarjalnosti. "Smo ustvarjalna nacija, znamo kaj narediti, in dobro je tudi, da se pokažemo," je dejal.
Je pa prepričan, da je v slovenski politiki precej razcepljenosti, "rekel bi otročjega ravnanja", ki ni dobro. "25-letnica je trenutek, v katerem je treba pokazati, da smo en narod, ena skupnost in ena država," je dejal.
Bistvo demokracije je različnost
Ustavnemu sodniku Ernestu Petriču pa se neenotnost ne zdi težava. "Bistvo demokracije namreč je, da smo neenotni in da imamo različne ideje," pravi. Težava pa po njegovem je, da se med seboj ne spoštujemo. "Kljub temu, da smo neenotni, bi se morali znati težav lotiti skupaj in se spoštovati kot ljudje," je dejal in dodal, da se moramo zavedati, da smo na skupnem čolnu.
Naša družba ima sicer po njegovi oceni vse pogoje, da bi bila uspešna. Tudi država je v položaju, "ko ji nekako gre". "Če pa bi bili malo bolj demokratični in sposobni se dogovoriti o čem, bi pa lahko stali še višje," je dodal.
Ustavnemu sodniku Ernestu Petriču pa se neenotnost ne zdi težava. "Bistvo demokracije namreč je, da smo neenotni in da imamo …
Floskule, zaradi katerih še nismo tam, kjer bi lahko bili. Potrebujemo konkretne rešitve za konkretne probleme, ne pa nacelnosti ze …