Kriva je država. V zadnjih 20 letih je država praktično spala, ko gre za urejanje protipoplavnih sistemov. Z eno roko sicer priskoči na pomoč, ko je treba odpravljati posledice. A zakaj ne naredi ničesar za preventivo, ki je, kot ugotavljajo poznavalci, veliko cenejša. A pozor, ad hoc rešitve tukaj odpadejo, problematike se je treba lotiti na sistemski ravni. “Za območja, kjer se želi graditi, bo treba pripraviti poplavne karte,” pravi okoljski minister Roko Žarnić. Te karte za veliko večino teh območij že obstajajo, gospod minister, kar povprašajte strokovnjake.

Krivi smo mediji. Drži, del krivde moramo mediji prevzeti tudi na svoja ramena. O naravni katastrofi, kot smo ji bili priča prejšnji konec tedna, poročamo mesec, morda dva. Nato kar naenkrat prizadeta območja za nas niso več zanimiva. Pomislimo na Železnike. Novinarji smo na kraj in tamkajšnje prebivalce, ki se še vedno niso povsem pobrali po razdejanju pred tremi leti, zelo hitro pozabili. Spomnimo se jih kvečjemu ob obletnicah. Bo tokrat, ko je bilo pod vodo tako rekoč pol države, kaj drugače? Država bi bila pod pritiskom medijev gotovo učinkovitejša.

Krivi so ljudje. Ja, krivi so tudi ljudje sami. Strokovnjakom, ki svarijo pred poplavami in podobnimi naravnimi katastrofami, ne verjamejo. Zakonodaja je do nedavnega dopuščala izjeme, ko gre za gradnjo na poplavnih območjih. Marsikdo je luknjo v zakonu izkoristil, narave pa mu ni uspelo pretentati.