Javna naročila. “Prihranek pričakujemo predvsem na segmentu skupnih javnih naročil. Vrednost teh je od okoli 50 do 70 milijonov evrov na leto in tukaj je prostora za prihranke še dovolj,” pravi Sašo Matas, ki ga je vlada prejšnji teden imenovala za vršilca dolžnosti direktorja javne agencije za javno naročanje. Funkcijo bo nastopil 1. decembra, agencija pa bo začela delati z novim letom. “Naročilo za mobilno telefonijo se je izkazalo kot eno od stroškovno najučinkovitejših – tudi zato, ker se temu zaradi majhnega deleža stroškov ni nihče dovolj posvečal. Prihranek je okoli milijon evrov na leto. Podobno je možno znižati stroške pri drugih naročilih,” razlaga Matas.

Manj dela za ponudnike
Kolikšni bodo dejansko prihranki pri javnih naročilih, Matas še ne more oceniti. “Z oddajo enega, sicer precej kompleksnejšega naročila namesto nekaj deset ali sto naročil bomo prihranili pri stroških dela, ponudniki pa bodo imeli precej manj dela z oddajo ponudb,” razlaga direktor nove agencije.

Mala podjetja izključena
“Centralizacija javnih naročil ima gotovo določene prednosti, opozarjam pa, da ko je merilo za izvedbo centralnega naročanja zgolj vrednost naročanja, ne pa tudi predmet naročila, lahko pomeni resno težavo pri doseganju temeljnega cilja agencije, to je racionalnost javnih naročil,” pravi Igor Šoltes, predsednik računskega sodišča. “Centralizacija za vsako ceno ne glede na predmet javnega naročila lahko za sabo potegne negativno posledico – omejevanje trga za majhna in srednja podjetja,” dodaja Šoltes.

Elektronske dražbe
Popolna novost, ki naj bi bila projekt drugega leta delovanja agencije, so elektronske dražbe. “Licitacijo skozi elektronsko dražbo bomo poskusno vpeljali tam, kjer je glede na predmet naročila možno obratno draženje produktov,” pravi Matas. K informatizaciji spadajo tudi elektronski katalogi – vzpostavitev spletnega elektronskega portala za naročnike v državni upravi.