In spet smo tam. Če je bila uredba nekdanjega ministra za javno upravo Gregorja Viranta pred tremi leti vpeljana zato, da se ustavi rast potnih stroškov, ki jih država izplačuje zaposlenim, je njen obstoj danes popolnoma nerelevanten. Izplačani potni stroški državnim uslužbencem namreč spet naraščajo (v primerjavi z lani). Je pa to glede na trenutne razmere nekako logičen pojav: če ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs ne da višjih plač, si jih bodo pa zaposleni vzeli sami. In manipulirati s potnimi stroški ni težko, sploh če je nadzor slab oziroma ga ni. V tem primeru je skoraj greh, da države ne bi prinesel okoli.

Odpovedi. V treh letih je bilo med več deset tisoč zaposlenimi v javnem sektorju ugotovljenih osem kršitev ljudi, ki so služili na račun potnih stroškov. Naj izpostavimo, da so od tega štirje s policije: lani so izdali štiri pooblastila in v štirih primerih so delavcu tudi odpovedali delovno razmerje. Letos niso opravili nobenega nadzora. Zakaj ne? Smo res postali tako pošteni ali se tega nadzora preprosto nihče ne zna ali celo noče lotiti?

Radodarnost. Lanska (celoletna) izplačila potnih stroškov so po prvih desetih mesecih letos že presegli na ministrstvu Katarine Kresal. Podobno tudi na ministrstvu za okolje in prostor, z naslednjim izplačilom pa jih bodo tudi na obrambnem ministrstvu. Kako zajeziti to rast? Bivši minister Gregor Virant včeraj za nove ideje ni bil dosegljiv. Je pa zagotovo nekaj manevrskega prostora pri nadzoru