Kljub dobrim pogojem za invalidsko politiko so invalidi še vedno, kot pravijo sami, zelo zapostavljeni na mnogih področjih. "Študenti invalidi imamo največ težav pri zaposlovanju in vključevanju v družbo, kot zelo velik problem vidimo na primer težave gluhih študentov pri obiskovanju predavanj, saj zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika določa, da so do tolmačenja upravičeni le pri postopkih pred državnimi organi. Spodbudne so denimo subvencije za delodajalce, ki zaposlujejo invalide," je za zurnal24.si povedal Miha Kosi, strokovni sodelavec Društva študentov invalidov.
Veliko dobrega, a veliko dobrega tudi propada
"Sprejemali smo in sprejemamo razčlenjeno sistemsko zakonodajo, zagotavlja se javno financiranje socialnih transferjev in storitev za invalide, funkcionira invalidsko in zdravstveno zavarovanje, delujejo strokovne institucije, imamo zakon o invalidskih organizacijah, ustanovili smo javno fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, pred dvema letoma smo ratificirali Konvencijo o pravicah invalidov. Invalidom je omogočena tudi razumna participacija pri upravljanju invalidskega področja," je ob mednarodnem dnevu invalidov dejal predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) Boris Šuštaršič, a ob tem tudi dodal, da se invalidska poltika postopoma razkraja.
Invalidi vse bolj zaskrbljeni ljudje
''Pahnjeni smo v skrbno načrtovano manipulacijo, ki ima navidezno težo v kriznem obdobju. Toda finančno-ekonomska kriza v tem ni odločilni dejavnik. Invalidi se zavedamo, da delimo ekonomsko usodo z vsemi državljani naše države. Razumemo, da se zaradi omejenih javnih sredstev izvajanje kakšne naše pravice tudi začasno zamrzne ali omeji, nasprotujemo pa temu,
da se z nepremišljenimi reformami ukinjajo ali bistveno krčijo naše socialne pravice. Predvsem pa nasprotujemo temu, da smo obravnavani skrajno paternalistično, kot da bi sami ne zmogli reševati in rešiti morebitnih ali navideznih konfliktov," še meni Šuštaršič.
Odpraviti je treba le nekaj slabosti
Po ocenah NSIOS in povezanih invalidskih organizacij je Slovenija le še
deloma in po posameznih sestavinah invalidskega varstva želeno primerljiva z
ravnjo, ki jo postavlja EU kot splošni standard. "Menimo, da to in tako stanje ni nujno, saj je treba odpraviti le nekaj slabosti. Predlagamo, da se vnovič uvede konsistentna invalidska politika, da se odpravi ideološka zmeda glede poimenovanja invalidnosti, da se uspešne prakse javnega sistema financiranja invalidskih organizacij ohrani v svoji bitnosti, da se Konvencija o pravicah invalidov čimprej prenese s primernimi zakonskimi in podzakonskimi rešitvami v slovenski pravni red in da se z vso potrebno voljo začne spoštovani načelo: nič o invalidih brez invalidov," je še opozoril Šuštaršič.