Dodali so, da bo po njihovih ocenah v zdravstvenem sistemu primanjkovalo najmanj 200 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa še več.

Na združenju ugotavljajo, da gre za politično odločitev o financiranju javne zdravstvene storitve. "Strinjamo se, da je sistem, ko odločevalci neprestano obremenjujejo dopolnilno zavarovanje (z razširjenim obsegom storitev, z višanjem cene storitve, z novimi storitvami, s podaljševanjem seznama zdravil na vmesni listi in tudi z nekaterimi drugimi ukrepi, kot je to na primer interno navodilo ZZZS, da se zavarovalnicam zaračuna nenujni reševalni prevozi glede na število pacientov v prevozu in ne glede na število dejanskih prevozov, kar je v siceršnji zavarovalni logiki opredeljeno kot zavarovalna goljufija), obenem pa kritizirajo dvig premij tega zavarovanja kot neupravičen, potreben prilagoditve, če želimo na drugačen način zagotoviti nemoteno izvajanje zdravstvenih storitev," so zapisali v sporočilu za medije.

Dopolnilno zavarovanje naj bi 1. septembra zamenjal obvezni prispevek v višini 35 evrov. 

S tem, ko bodo zajeli tudi šest odstotkov oseb, ki dopolnilnega zavarovanja niso imele, bo zdravstvena blagajna po njihovih ocenah dobila približno 20 milijonov evrov, a bo hkrati zmanjkalo približno enako denarja za zadeve, ki jih "posredno ali neposredno poravnajo zavarovalnice, financiranje zdravstvene kartice, predvsem pa fleksibilnost pri uravnavanju potrebnih virov javne zdravstvene blagajne v času neugodnih gospodarskih razmer," so zapisali.  

Na Slovenskem zavarovalnem združenju smo na podlagi sestanka, ki je bil pri ministru za zdravje pretekli teden, pripravili izračune predloga, ki bi zmanjšal doplačila, ki jih določa zakon, kar bi imelo neposreden vpliv na znižanje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, obenem pa bi v zmanjšanem obsegu obremenilo javne vire. Pred predstavitvijo izračunov tega predloga, ki je bil predstavljen ministru za zdravje, smo bili iz medijev seznanjeni, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinja.

"Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni zdravstvena reforma niti korak, ki rešuje dolgoročno vzdržnost javnega zdravstvenega sistema. Ne naslavlja vprašanj dostopnosti zdravstva, ne ureja razmerij med zasebnim in javnim zdravstvom, ne ureja delovanja javnih zdravstvenih institucij v smislu racionalizacije le tega. Vse našteto pa je nujno, da bomo kot država dosegli zadane cilje," so še zapisali.