1. Ali so se spolne navade Slovencev, sodeč po rezultatih raziskave, spremenile?
Raziskava ima zagotovo kakšno metodološko pomanjkljivost – problematično je že posploševanje iz vzorca na populacijo. Te odstotke je skoraj nemogoče korektno izmeriti oziroma identificirati. Posploševanja so zato nemogoča. Tukaj je namreč zelo pomembna in odločilna tudi starost anketirancev. Mladi in seks je povsem svoje poglavje. Pri poročenih ali dologoletnih partnerjih pa se zadeva zaplete na druge načine. Ko se partnerji naveličajo svojih dolgoletnih partnerjev, prihaja do varanja. Seksualna želja se vselej na nek način naveliča enega in istega partnerja in istih spolnih praks.
Internet je postal bližnjica do seksa, to bo držalo. Prej se da preiti »na stvar« v smislu: Ali si »za« (seks)? Internet je varanje olajšal, ga naredil bolj dostopnega oziroma odprl »avtocesto do varanja«, lažje ga je konkretizirati. Komponenta zadržanosti in sramu prej odpade oziroma zbledi – ker pač ni neposrednega kontakta, lične rdečice, otrplosti … Po internetu se da veliko stvari, vezanih na seks, prej »urediti«, udejaniti – ljudje prej najdejo partnerja za seks, ker le-ti dežurajo na določenih seksportalih. Varanje je v dobi interneta zacvetelo tudi zato, ker imajo ljudje psihične dispozicije za varanje – in to iz svojih primarnih družin, ki so v krizi, in to se najbolj pozna pri mladih odraslih. Starši svojim otrokom ne dajejo dovolj transparentne ljubezni – matere ne sinovom, očetje pa ne hčeram. Zato do varanja tudi lažje pride.
Na papirju je marsikaj vrednota, v realnosti pa odigrajo ključno vlogo določeni nezavedni procesi, ki so vezani na otroštvo. Nezavedne vrednote so »onojevske«, bolj živalske, zagotovo pa drugačne od zavestnih oziroma kulturno (ideološko) posredovanih (»nadjazovskih«).
O stigmatizaciji internetnega flirtanja in zmenkarij seveda ni govora. To je prej modna muha, s katero se mnogi hvalijo. Problematični so le dolgoletni partnerji, ki ne smejo izvedeti za internetni flirt svojih partnerjev.
2. Ali vas preseneča, da si tako hetero- kot homoseksualci želijo monogamnosti. Kako si to razlagate?
Človek ima v današnji kulturi, z današnjim vse bolj liberalnim konceptom družine dispozicije za poligamnost. Monogamnost drži »v šahu« tiste ljudi, ki so imeli v otroštvi neizmerno ljubeč odnos s svojimi nasprotispolnimi starši. Monogamije si ljudje želijo »na papirju« oziroma v zavesti. Njihova nezavedna živalskost oziroma Ono pa terja poligamijo – ker je sama želja izmuzljiva in izgublja status želje, ko postanejo določene spolne prakse (z istim partnerjem) monotone. Današnji človek ni narejen za zvestobo enemu partnerju, čeprav zavestno misli (verjame), da bi bil rad zvest. Človek je osebnostno razdvojen na Ono in Nadjaz in obe psihični instanci se med seboj radikalno razlikujeta. Instanca Jaza pa je tista, ki Ono in Nadjaz kompromitira – in to vselej neuspešno za eno od instanc. Ponavadi zmaga Ono – že Freud je trdil: »Ono si vselej utre pot!«
3. Zakaj ženske na profilih več lažejo?
Problem internetnega flirta je videz žensk oziroma njihova lepota (telesna in obrazna) ter starost oziroma mladost. Dandanes gredo v seksualni »promet« bolj mlade in lepe ženske – to je dejstvo, ki izvira iz psihičnih značilnosti obeh spolov in ne iz kulturnih ideologij, kot trdi feminizem. Ko Ono oziroma želja pritiska na Jaz, se ženska lažje zlaže tudi zato, ker ima v povprečju šibkejši Nadjaz (vest, ki peče) kot moški. Ženske lažejo, ko govorijo o svoji starosti, pa tudi o velikosti košaric svojih modrčkov verjetno rade pretiravajo. Fotografije, ki jih pošiljajo, so skrbno izbrane, pozerske, morda celo retuširane.
Moška »boljšost« in ženska »lepšost« sta izjemno seksualno skladna. Brez ženske lepote pri seksu ne gre. Moški pa včasih napihujejo svoj družbeni status, svoje prihodke in svoja (odmevna) dejanja – nekateri tudi svoj vsemogočni »pristojek«.
4. Kakšno je vaše mnenje o spletnih zmenkarijah?
Jaz bolj razlagam vsakdanje pojave (skozi psihoanalizo). Osebnega mnenja ali nagnjenosti do nečesa pa ponavadi ne izdajam, ker to ni bistveno. Predvidevam pa, da bo ravno internet zaznamoval spolnost dolgoletnih partnerjev. Oba bi se znala bolj truditi en z drugim. Ženska aseksualnost bi znala z leti izginiti. Kaznovalna paradigma: »Jaz tebi seks, ti meni krotkost«, ki so se jo ženske v preteklosti posluževale, bo sčasoma splahnela.