"Vedno je največ povpraševanja za matematiko in fiziko, tako med letom kot ob koncu leta pred popravnimi izpiti," o inštrukcijah šolarjem pravi Petra Jereb Lovšin s centra za inštrukcije Horizont. "Prihajajo različno, nekateri šele takrat, ko teče voda v grlo, drugi obiskujejo inštrukcije med letom, zato da na koncu nimajo težav."

Število inštrukcij, ki jih imajo posamezni šolarji je različno. "Nekateri imajo konstantne urnike, enkrat tedensko po dve šolski uri ter pred kontrolkami nekoliko več, drugi pridejo ob koncu šolskega leta in vzamejo paket dvanajstih ur, so pa tudi taki, ki rabijo manj in jim zadostuje ena ura," razlagajo na Horizontu.

Prihajajo študentje, ki so že prej imeli inštrukcije

Že vsa leta med predmeti absolutno prednjači matematika pri dijakih. Sledi fizika, angleščina in slovenščina, ki je najbolj popularna pred maturo. "Je pa zadnja leta vedno več povpraševanja za osnovnošolce, pa tudi za študente, predvsem tiste, ki so bili že prej navajeni hoditi na inštrukcije," pove Jereb Lovšinova.

Foto: Žurnal24 Uspešno zaključeno šolanje Odgovora na vprašanje, zakaj se za inštrukcije odloča več osnovnošolcev, Jereb Lovšinova nima. "Vsi se to sprašujejo, morda so programi malo bolj zahtevni, saj je količina snovi večja, kot je bila, morda pa je razlog tudi v tem, da se starši doma nimajo veliko časa ukvarjati z otroci," pravi. "Ne da se ne bi hoteli, ampak, če si cel dan v službi, potem težko še z otrokom sediš in delaš. Lažje in hitreje je, če otroka pripeljejo sem, da z inštruktorjem predela snov, ki mu dela težave." Opaža tudi, da je na osnovnih šolah v zadnjih letih več popravnih izpitov.

Najvišja prehodnost med letniki je pri gimnazijcih

Koliko popravnih izpitov vsako leto opravijo slovenski šolarji, ministrstvo sicer ne zbira, saj evidenco vodijo le posamezne šole. Ministrstvo zbira le podatke o deležu prehodov med posameznimi letniki oz. razredi in deležu uspešno zaključenih.

Med dijaki, ki se poslužujejo največ inštrukcij, je prehodnost iz nižjega letnika v višji največja v gimnazijskih ter srednjih strokovnih programih, medtem ko je osip večji v nižjem, srednjem ter poklicno tehničnem izobraževanju. Gimnazijski program je v zadnjih treh letih uspešno zaključilo 85 odstotka vpisanih dijakov, nekoliko manj oz. 76 odstotkov jih je končalo srednje strokovno izobraževanje, medtem ko je bil delež dijakov, ki so zaključili nižje poklicno, srednje poklicno ter poklicno tehnično izobraževanje 69, 68 oz. 53 odstotni.

irma.hus@zurnal24.si