Predstojnik inštituta za patologijo ljubljanske medicinske fakultete Jože Pižem je Pintarju potrdil, da je do napake prišlo na inštitutu, zato pogovora s predstojniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, kjer so izvedli operacijo, ni opravil.

Ali bo ministrstvo uvedlo nadzor, za zdaj še ne morejo odločiti, je dejal Pintar. "Potrebno je pridobiti vse relevantne podatke in na podlagi tega se bomo odločali, ali je tovrsten nadzor sploh potreben," je pojasnil. V kolikor bodo okoliščine tega primera dovolj razjasnjene, morda tovrsten nadzor po njegovih besedah ne bo potreben. "Ne odrejamo nadzora čisto v vseh primerih morebitnih napak," je dodal.

• PREBERITE ŠE: Sploh ni imel raka prostate, pa je moral na obsežno operacijo

Izvajalci naj bi ministrstvo o napakah obvestilo do 48 ur po dogodku. Če jih ne obvestijo; sankcij ni, saj lahko te določa le zakon, a tudi zakona o kakovosti v zdravstvu v Sloveniji še ni. Zakon je sicer v pripravi, prejšnji teden so ga predstavili strateškemu svetu za zdravstvo, je povedal Pintar. Opozoril pa je, da cilj roka ni sankcioniranje, ampak izboljšanje kakovosti.

Ob tem je Pintar zagotovil, da zdravstveni sistem ne razpada, skrb pacientov pa ni potrebna, saj imamo v Sloveniji kakovosten zdravstveni sistem. "Napake pri zdravljenju se dogajajo v vseh zdravstvenih sistemih in se dogajajo vedno," je dejal. Na ministrstvu poudarjajo, da je treba napake pravočasno prijaviti, da lahko primere analizirajo in poskušajo poskrbeti, da se napake dogajajo v čim manjšem obsegu.

Od leta 2016 so letno prijavljene od ena do tri napake. "Mislim, da je najverjetneje teh napak v praksi več in tudi to je eden od ciljev zakona o kakovosti in zdravju, da bodo vse te napake prijavljene in da se iz vsake nekaj naučimo," meni.

Zaradi napačne diagnostike inštituta za patologijo so bolniku maja lani napačno diagnosticirali raka, na urološki kliniki UKC Ljubljana pa so ga nato operirali obsežneje, kot bi ga sicer.

Predstojnik Inštituta za patologijo Jože Pižem je danes na posebni novinarski konferenci stopil pred sedmo silo in se iskreno opravičil pacientu in vsem vpletenim. Kot je danes prvi poročal MMC, so namreč urologi kliničnega centra zaradi napačne diagnoze, ki je bila posledica zamenjave vzorcev opravili precej bolj obsežno operacijo prostate, kot bi bila sicer potrebna. Za zdaj podatkov o morebitnem zahtevku po odškodnini nimajo. "Imamo podatke, da je bilo opravljenih več pogovorov, za vložitev kakšnega zahtevka o odškodnini pa nimamo podatkov," je pojasnil Pižem. Pacient bi sicer vseeno moral na operacijo, a bi bila ta manj radikalna. V primeru raka namreč kirurgi težijo k odstranitvi prostate v celoti, da rak ne bi več ostal v telesu, če gre za benigno spremembo, pa je odstranitev manj obsežna, je povedal Pižem.

"Kot so nam zatrdili urologi v Kliničnem centru, pacient dobro okreva in se dobro počuti. A to nas ne odveže naše odgovornosti za našo napako," je še poudaril predstojnik omenjenega inštituta. "Vem, da bo naslednje vprašanje, zakaj nismo poročali ministrstvu za zdravje, a tega nismo vedeli, da moramo javljati ministrstvu za zdravje, se bomo pa zato ministrstvu za zdravje upravičili in sprejeli vse morebitne ukrepe, ki nam bodo naloženi," je neporočanje o napaki ministrstvu za zdravje pokomentiral Pižem. 

Zakaj je do napake sploh prišlo?

Pižem je pojasnil, da so 24. avgusta lani na inštitutu dobili vzorec odstranjene prostate zaradi predhodne diagnoze raka prostate. Diagnoza je bila postavljena prav na njihovem inštitutu. "Patologinja po standardnem pregledu ni ugotovila raka, zato je pregledala vzorce preteklih vzorcev. Ugotovila je, da je bil rak prisoten le v enem od 12 koščkov tkiva, zato je posumila na možnost zamenjave. Pregledala je vse vzorce, ki so bili odvzeti 25. maja lani na Inštitutu za patologijo. Ugotovila je, da je pri enem od drugih pacientov v več primerih, natančneje v 9 od 14, prisoten podoben rak kot v enem koščku tkiva pri pacientu, ki je imel odstranjeno prostato," je zamenjavo opisal Pižem.

Tako je patologinja posumila na možnost zamenjave vzorcev, torej da en rakav vzorec pripada drugemu pacientu. "O tem smo takoj obvestili urologe, kirurga, ki je opravil operacijo in predstojnika Kliničnega oddelka," je še pojasnil Pižem. Komunikacijo s pacientom so nato prevzeli urologi, je še pojasnil, sami pa da so sprejeli dodatne ukrepe, ki bi tovrstne morebitne napake zmanjšali na minimum.

dezurni@styria-media.si