Kot so za STA pojasnili na inšpektoratu, so do 21. novembra letos po začasnih podatkih ugotovili skupno 1017 kršitev zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, kar že močno presega število kršitev iz celotnega lanskega leta, ko jih je bilo ugotovljenih 515. Leta 2022 so jih zaznali 455.
Največ kršitev v gostinstvu in gradbeništvu
Največ letos zabeleženih kršitev, 605, se nanaša na neupoštevanje 18. člena zakona, ki delodajalcem nalaga dnevno vodenje evidence o izrabi delovnega časa za posameznega delavca. Te kršitve so bile najpogostejše v dejavnostih gostinstva in gradbeništva, sledijo pa dejavnosti trgovine, predelovalne industrije ter prometa in skladiščenja, so povedali na inšpektoratu.
Na podlagi ugotovljenih kršitev je inšpektorat letos delodajalcem izdal 388 upravnih odločb, s katerimi jim je naložil odpravo ugotovljenih kršitev; izdal 62 odločb o prekrških, s katerimi jim je izrekel opomin, ter izrekel še 218 opozoril po zakonu o prekrških in 92 opozoril po zakonu o inšpekcijskem nadzoru.
"Evidentiranje izrabe delovnega časa je ključno za zagotavljanje učinkovitega nadzora nad spoštovanjem zakonodaje, ki ureja delovni čas, odmore in počitke," so ob tem poudarili na inšpektoratu.
Pravilno vodene evidence inšpektorjem za delo po njihovih navedbah omogočajo celovit vpogled v razporeditev delovnega časa posameznega delavca, vključno z vprašanji, ali dela poln ali krajši delovni čas, ali dela v izmenah, ali je delovni čas razporejen enakomerno ali neenakomerno, ali opravlja nadurno delo, ali dela v neugodnih pogojih (na primer ponoči, ob nedeljah ali praznikih), ter ali je koristil letni ali izredni dopust in druge vrste odsotnosti.
"Natančno vodenje teh evidenc ima neposreden vpliv na pravilen obračun plač, dodatkov in nadomestil, kar je ključno za varovanje pravic delavcev. V primeru pomanjkljivo vodenih evidenc je oteženo odkrivanje kršitev na drugih področjih delovnih razmerij, kar lahko negativno vpliva na pravice zaposlenih," so podčrtali. "Zato je izrednega pomena, da so evidence ažurne, natančne in popolne ter odražajo dejansko stanje. Le na ta način lahko inšpektorji učinkovito ugotavljajo nepravilnosti, ustrezno ukrepajo in prispevajo k zaščiti delavcev," so sklenili.
Zadnja novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti je v uporabi od 20. novembra lani, pripravljena pa je bila prav na pobudo inšpektorata, ki je več let opozarjal, da nima podlage za učinkovit nadzor in sankcioniranje kršiteljev na tem področju.
Številne spremembe
Novela je ob vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur prinesla še dnevno vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom; ob tem pa še opravljenih ur v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo.
V evidenci mora biti po novem vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da so jasno razvidne plus ali minus ure.
Novela narekuje še obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.
Ne glede na uveljavljene novosti pa inšpektorji na terenu na tem področju opravljajo predvsem svetovalno vlogo, tako da pri nadzoru upoštevajo načelo sorazmernosti in predkaznovanost delodajalca. Tik preden se je začela novela uporabljati v praksi, je namreč med delodajalci završalo, da je neživljenjska, minister za delo Luka Mesec pa je zato napovedal nov poseg v zakon.
Socialni partnerji se o spremembah pogajajo že nekaj časa, kompromisni osnutek novele pa bo na dnevnem redu Ekonomsko-socialnega sveta 6. decembra.