Šestinštiridesetletni Žarko Gorenjc, najprej policist, nato pa inšpektor na Banki Slovenije, zadolžen za področje preprečevanja pranja denarja – kar je bila tudi tema njegove magistrske naloge – in osem let mlajša Jasna sta se poznala že iz mladosti, zbližala pa sta se ob koncu študija. Bila sta zaljubljena in popolnoma predana eden drugemu, toda idilična zveza se je po poroki začela krhati, sploh po rojstvu njune hčere leta 2018.

Foto: Tomaž Skale/Dnevnik Žarko Gorenjc Kokain in alkohol

Kot se je izkazalo na sojenju, Gorenjc s prihodom otroka ni bil več edini "oboževani objekt", saj je Jasna, sicer zaposlena na naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, pozornost, ki jo je prej posvečala samo njemu, razširila na celo družino. To je njenega moža motilo, kar je postalo še bolj očitno med epidemijo covida-19, ko so bili zaprti med štirimi stenami stanovanjske hiše v Dolah pri Polici, nedaleč od Grosupljega.

Po pripovedovanju znancev naj bi bil Gorenjc precej vzkipljiv, njegovo vedenje pa je še potencirala zloraba drog. Marihuano naj bi začel kaditi pri petnajstih, ko je pri tridesetih začel zaradi nje doživljati psihoze, pa jo je opustil. Toda eksperimentiral je tudi z LSD in amfetamini, kasneje je ob koncih tedna užival kokain in menda ves čas alkohol.

Jasni, ki se je, kot se je izvedelo na sojenju, večkrat potožila, da je Žarko nagle jeze, je bilo po treh, bojda vse bolj peklenskih letih, vsega dovolj. Že v tem času se je obrnila na center za socialno delo (CSD), kjer naj bi ji povedali, da ne more kar tako oditi s hčerko, ker je od obeh. Res pa takrat menda ni razkrila, da jo mož ogroža. Nazadnje je le poiskala pravno pomoč in se odločila, da ga zapusti.

Ločitve ne bi prenesel

Gorenjc misli na ločitev ni prenesel. Na usodno noč 5. marca 2021 je, kot je sam povedal, spil šilce žganja in vzel kokain ter pomirjevalo kvelux. Zatem je, okrog štirih zjutraj, Jasni okrog vratu ovil pas kopalnega plašča, jo davil od 70 do 100 sekund – hčerka je medtem spala v v istem nadstropju – jo že mrtvo zvezal in dvanajst ur pustil ležati na postelji. Okrog pol šestih popoldne se je skupaj z očetom odpeljal na policijsko postajo v Trebnje in prijavil svoje grozljivo dejanje.

Tožillka Ana Kirm je zanj predlagala 28 let zapora, sodnik Bernard Tajnšek ga je obsodil na 23 let. Med oteževalne okoliščine je štel njegovo dolgoletno fizično in psihično nasilje, pomanjkanje obžalovanja, saj se je svojcem pokojne zelo na kratko, v enem stavku, opravičil šele dan pred sodbo, in dejstvo, da je bila hčerka ob dogodku le nekaj metrov stran. Olajševalne so bile njegova zmanjšana (a ne bistveno) prištevnost, osebnostna struktura in poprejšnja nekaznovanost.

Že drugič v dveh tednih

Na sodbo sta se pritožila tako tožilstvo, ki je zahtevalo predlagano 28-letno zaporno kazen, kot obramba. Odvetnika Gorazd Fišer in Marko Makuc sta vztrajala pri uboju in ne umoru, povsem pojasnjeno pa, kljub trem izvedencem za psihiatrijo, po njunem ni niti Gorenjčevo duševno stanje v kritičnem času.

Včeraj bi moralo obe pritožbi obravnavati višje sodišče. A ju ni, čeprav so bili prisotni višja državna tožilka Katarina Bergant, okrajna tožilka Ana Kirm, ter odvetnik Fišer – Makuc je bil zadržan na drugi obravnavi. Razlog: Žarka Gorenjca so ponoči zaradi samopoškodbe v zaporu na ljubljanski Povšetovi odpeljali v bolnišnico. Samopoškodba je uradni izraz za poskus samomora. Ta je bil že njegov drugi v zadnjih dveh tednih in domnevni namen mu je spet spodletel. Zdaj je menda na enoti za forenzično psihiatrijo mariborskega Kliničnega centra.

Grosupeljski CSD je v imenu hčerke, ki je, kruto, a iskreno povedano, tako rekoč osirotela, vložil premoženjskopravni zahtevek v višini 250.000 evrov. Z njim je bil napoten na pravdo, kjer tožba še ni bila vložena, a zanesljivo bo.