Pred nekaj dnevi je javnost razburil zapis dogajanja na eni nod slovenskih kmetij, ki danes na Facebookovi platfromi sicer ni več dostopen, viden pa je na drugih povezavah. Udeležena oseba, na katero smo se obrnili z dodatnimi vprašanji, ki pa odgovorov s pojasnilom, da "je zgodba dobila povsem napačne razsežnosti", žal ni ponudila, pravi, da je v preteklih dneh na svojo kmetijo nenapovedano dobila obisk inšpekcije z Urada RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

"In kaj so mestne gospe ugotovile? Da imam v hlevu preveč ptic in moramo dati pod strop mrežo. A mislijo resno? Kmečka lastovica je zaščitena, gnezd ne smeš uničevati, smo eko kmetija, zaradi ptic pa v hlevu nimamo težav z muhami," situacijo na spletu jezno opisuje kmetovalka.

Vsak imetnik živali mora preprečiti vnos bolezni v čredo

Kje tiči razlog za nenapovedan obisk, so pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), pod katerim deluje tudi UVHVVR.

Kot so dejali na MKGP, naj bi vsak objekt za rejo živali imel vzpostavljene preventivne biovarnostne ukrepe za zaščito pred vnosom bolezni v rejo. Tovrstni ukrepi se med seboj razlikujejo in so odvisni od vrste rejne živali in načina reje. Njihov namen je predvsem preprečiti stik rejnih živali z drugimi živalmi, kot so glodavci, ptice in insekti, preprečiti vnos bolezni z opremo in oblačili ljudi, ki prihajajo v rejo, in na ta način tudi onemogočiti onesnaženje vode in krme.

"V veljavni zakonodaji ni predpisano, da se ptice vključno z lastovkami ne smejo zadrževati v hlevu. Predpisano pa je, da mora imetnik živali izvesti vse ukrepe, da prepreči vnos bolezni v čredo. Izvajanje biovarnostnih ukrepov nadzorujejo uradni veterinarji. Če imetnik živali zanje ne ve, ali je očitno, da ne izvaja niti osnovnih ukrepov za preprečevanje vnosa bolezni v rejo, ga na to opozorijo uradni veterinarji," so jasni na ministrstvu. V kolikor se biovarnostni ukrepi ne izvajajo, sankcije po njihovih besedah niso predpisane. UVHVVR v tem primeru zaradi prisotnosti lastovic v hlevu tudi ni izrekel kazni.

"Hujša kršitev inšpekcije"

Poleg številnih kmetij, ki so izrekle podporo udeležni in zgodbo delile na svojem Facebook profile, nad ukrepom niso zadovoljni niti v Društvu za opazovanje in proučevanje ptiv Slovenije (DOPPS). Predlog inšpekcije, da se pod strop hleva v času gnezdenja in vzgoje mladičev namestijo mreže, ki bi pticam preprečevale dostop do gnezd in mladičev, označujejo kot hujšo kršitev, "saj je kmečka lastovka z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah zavarovana vrsta, ki jo je prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati".

Kmečke lastovke ščiti tudi Zakon o ohranjanju narave, ki veleva, da je zavarovane živalske vrste prepovedano namerno (brez opravičljivega razloga) ubijati, poškodovati, odvzemati iz narave ali vznemirjati. Kršenje tega pa velja za hujšo kršitev splošnega varstvenega režima. Ker ne razpolagajo z dovolj dejstvi, se v društvu trenutno ne nameravajo odzvati. "V primeru, da se bodo podobne zahteve kmetijske inšpekcije še pojavile, pa bomo proti temu zagotovo zelo ostro nastopili," zagotavlja varstvena ornitologinja iz DOPPS Tjaša Zagoršek.

Slovenija Kras: Kmet kaznovan, ker je s konjem v gozdu pripravljal drva

Na MKGP so na naše vprašanje, če v prihodnosti na tem področju načrtujejo poostrene ukrepe, odgovorili, da "inšpekcijske službe svoje delo opravljajo na podlagi letnega programa dela, obvestil o tveganjih prek sistemov hitrega obveščanja med državami, prijav s strani državljanov, medijev in drugih vzrokov za preglede, kot so izbruhi bolezni in afere".

V prihodnosti vse manj kmečkih lastovk

Foto: Žurnal24 Kmečka lastovka ima v nasprotju z mestno lastovko ali hudournikom izrazito škarj Kmečke lastovke že stoletja sobivajo s človekom ter v naše kraje prinašajo pomlad. Njihova prisotnost ima v slovenskih hlevih več tisoč letno tradicijo. Po podatkih Atlasa ptic gnezdilk Slovenije jih je pri nas trenutno prisotnih med 180.000 do 290.000 parov, njihove številke pa se znajo v prihodnosti zaradi opuščanja govedoreje krepko znižati.

Kot pravi varstvena ornitologinja, "kmečke lastovke ne povzročajo prav nobene škode, koristi, ki nam jih njena prisotnost prinaša, pa so neprecenljive. Poje neizmerno velike količine muh in mušic, komarjev ter ostalih malih letečih žuželk".

Ker se je v zadnjih 30 letih kmetijstvo v Sloveniji spremenilo v taki meri, da ptice tega ne morejo več dohajati, alternative, ki bi ji lahko nadomestila domovanje v hlevih, ne vidim. Pojavljajo se posamezni poskusi gnezditev v zapuščenih hišah ali odprtih garažaž stanovanjskih hiš, toda vprašanje je, kakšna je njihova gnezditvena uspešnost. – Tjaša Zagoršek

Inšpekcije se pojavijo praviloma nenapovedano

Kmetovalka se je v svojem zapisu obregnila tudi v to, da se inšpekcija ni predhodno najavila, kot je to po njenih besedah v navadi kmetijski, veterinarski in okoljski inšpekciji. MKGP na obtožbe odgovarja, da "nenapovedani obiski tako kot napovedani obiski zavezancev spadajo v delo Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin". Dodajo, da Uredba o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotavi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali, "izrecno določa, da se uradni nadzor izvaja praviloma nenapovedano".