"Praksa žal kaže, da so zaposleni na centrih za socialno delo (CSD) slabo poučeni glede zakonodaje, ki je bila lani v prakso s strani države slabo vpeljana, vključno s težavami pri informacijski tehnologiji. Zdaj pa tudi ni nobenega opravičila, da v postopkih o upravičenosti subvencij najemnin namesto v dveh dejansko odločijo šele v šestih ali osmih mesecih," opozarja sogovornik, ki ne želi biti imenovan, je pa zaposlen na enem od občinskih stanovanjskih skladov.

Preverili smo poučenost

V Kopru nam je informatorka CSD zatrdila, da je za pridobitev subvencije najemnine treba poplačati vse dolgove za nazaj, tako najemnino kot stanovanjske stroške. "Tako trdijo tudi na CSD v Izoli. Iz začaranega kroga sploh ni mogoče priti," opozarja samohranilka, mati dveh otrok. Subvencije ne more pridobiti, saj dolgov ne zmore poplačati, najemnina pa je tako visoka kot v času, ko je družina živela z dvema plačama. Nekdanji mož ji ne plačuje alimentov, podjetje Stavbenik – servisne storitve, ki upravlja stanovanje, v katerem živi, in je v lasti republiškega stanovanjskega sklada, pa ji je zagrozilo z deložacijo.

Napotek centra ne drži

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve poudarjajo: "Do subvencije je upravičen vsak, ki ima veljavno najemno pogodbo." Tako napotujejo tudi na CSD Ljubljana Bežigrad. "Zakon postopanja centra v primeru neplačane najemnine za nazaj izrecno ne določa," opozarja Alenka Cvetko, informatorka CSD.

Razveljavitev najemne pogodbe sicer lahko sproži javni stanovanjski sklad. Subvencija najemnine je pravica iz javnih sredstev in ni v nobeni povezavi s stroški, ki jih je najemnik dolžan plačevati po najemni pogodbi. Če najemnik ne plačuje redno neprofitne najemnine, pa je to razlog, iz katerega lahko lastnik oziroma najemodajalec vloži tožbo na odpoved najemne pogodbe.