Delodajalci naj ne nasedajo ponudnikom, ki ne poznajo pravil varstva osebnih podatkov, saj so lahko oglobljeni zaradi kršitve določb zakona o varstvu osebnih podatkov," svari informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je danes v sporočilu za javnost izpostavila, da so v inšpekcijskih nadzorih v več primerih zaznali nezakonito zbiranje osebnih podatkov o bolniških odsotnostih zaposlenih.
Modeli sistematičnega spremljanja in zmanjševanja bolniških odsotnosti zaposlenih, ki jih na trgu ponujajo nekateri ponudniki, namreč napotujejo na nezakonito zbiranje in analiziranje občutljivih osebnih podatkov.
"Večkrat je bilo ugotovljeno, da so delodajalci obdelovali občutljive osebne podatke o življenjskih navadah delavcev, o vrstah bolezni ali poškodb ter diagnozah, za katere delodajalci niso imeli podlage v zakonu. Osebna privolitev delavcev v obdelavo teh osebnih podatkov se ne more šteti za prostovoljno, saj gre zaradi pozicije moči delodajalca za nedopustno poseganje v njihovo zasebnost," navajajo pri informacijskem pooblaščencu in dodajajo, da gre obenem za posebno vrsto t. i. občutljivih osebnih podatkov, ki so po ZVOP-1 najstrožje varovani.
Za nepravilne predloge svetovalec bo odgovarjal delodajalec ...
Vzorec obdelav osebnih podatkov zaposlenih se je ponovil pri več delodajalcih, kar pri informacijskem pooblaščencu pripisujejo priporočilom različnih ponudnikov, ki na trgu ponujajo izobraževalne seminarje in delavnice za zmanjševanje bolniških odsotnosti.
Ker pa je za obdelavo osebnih podatkov zaposlenih odgovoren delodajalec in ne zunanji svetovalec, ki je posredoval nepravilne predloge in usmeritve, delodajalce pri informacijskem pooblaščencu opozarjajo, naj bodo pri uporabi modelov za spremljanje in zmanjševanje bolniških odsotnosti zaposlenih, zelo previdni.
Osebne podatke o bolniški odsotnosti je dopustno obdelovati le, če tako določa zakon oziroma so potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem v skladu z ZDR-1, zaradi česar lahko delodajalci v zvezi z bolniškimi odsotnostmi zbirajo le podatke, kot so npr. podatki o:
- režimu gibanja med bolniško odsotnostjo (navodila zdravnika o počitku ali dopustnem gibanju, ki običajno izhajajo iz odločbe ZZZS, izjemoma iz bolniškega lista),
- predvidenem času odsotnosti zaradi reorganizacije dela in nadomeščanja, ki ga delodajalec praviloma pridobi od zaposlenega, izjemoma pa od osebnega zdravnika (npr. ob utemeljenem sumu zlorabe bolniške), čeprav teh zdravnik delodajalcu ni dolžan posredovati,
- razlogu začasne zadržanosti od dela, ki ga delodajalec potrebuje za obračun nadomestila plače in so pri bolniški odsotnosti do 30 dni razvidni iz bolniškega lista (npr. bolezen, poškodba izven dela, poklicna bolezen, poškodba pri delu, poškodba po tretji osebi izven dela, nega, pri čemer se v okviru teh razlogov ne smejo zbirati podatki o vrsti bolezni ali poškodbe), nad 30 dni pa iz odločbe ZZZS.