Vse je dražje. Novembra je cene za daljinsko ogrevanje dvignila Energetika Ljubljana, za oskrbo z vodo pa Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka). Energetika je povprečno ceno zvišala za 20,3 odstotka, Vo-Ka pa za 21,6 odstotka oziroma za skoraj polovico dosežene cene med januarjem in avgustom lani. Letos pa so meščane presenetile še višje položnice za odvoz smeti – Snaga je zbiranje in prevoz odpadkov za gospodinjstva podražila za skoraj 37,6 odstotka, odlaganje pa za skoraj 186 odstotkov.
Odvoz smeti in vodarina sta se za ljubljansko petčlansko družino v hiši v primerjavi med lanskim in letošnjim marcem podražila za skoraj 43 odstotkov. Za dvočlansko družino v stanovanju pa so ti stroški letos narasli za skoraj 140 odstotkov.
Ker je stanovanje v bloku priključeno na daljinsko ogrevanje, je stanovalca zadela še podražitev ogrevanja – letos sta za marec plačala za 152 odstotkov več kot lani, čeprav lahko del te podražitve pripišemo tudi hudi zimi.
Cene v roke občin
Podražitve komunalnih storitev so se v Mestni občini Ljubljana (MOL) vrstile od novembra, potem ko je avgusta država določanje cen komunalnih storitev prepustila občinam.
“Država je vedno zadrževala cene storitev javnih služb, ko je uvedla novo metodologijo, pa je rekla: zdaj nimamo več prstov vmes in se s tem več ne ukvarjamo,” pravi Aleksij Mužina, pravnik in poznavalec pravnega urejanja poslovanja javnih podjetij. Meni, da je država tako prevalila odgovornost na občine.
Kot poudarja, mora biti od avgusta lani v cene storitev gospodarskih javnih služb res vključena amortizacija oziroma skrb za infrastrukturo. Ta je njihov največji strošek, pravi, zato so se po avgustu cene komunalnih storitev po vsej Sloveniji dvignile. Takrat je namreč začel veljati nov pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, o čemer smo že poročali.
Aprila letos sta morali omenjeni gospodinjstvi za storitve ljubljanskih javnih podjetij plačati skoraj 22 evrov več (brez ogrevanja) oziroma dobrih 38 evrov več (z ogrevanjem).
Dobiček ne bo kril izgube
Aleksij Mužina, pravnikJavno podjetje lahko ima dobiček. Ne samo iz tržnih dejavnosti ampak tudi iz storitev javnih služb.
V Javnem holdingu Ljubljana (JHL) kljub podražitvam napovedujejo negativen poslovni rezultat. Energetika Ljubljana je imela sicer že v letošnjih prvih treh mesecih okoli 6,9 milijona evrov dobička. V poslovni rezultat holdinga se sicer po besedah direktorice JHL Zdenke Grozde vpisujejo le izgube odvisnih družb, dobički pa samo ob dejanskem nakazilu. Lanski dobiček JHL v višini skoraj 2,5 milijona evrov je tako rezultat prenosa dobička Energetike na holding, ali bo prenesla dobiček tudi letos, pa Grozdetova ni povedala.
Mužina sicer pravi, da ne obstaja noben solidarnostni predpis, ki bi določal, da mora eno javno podjetje z dobičkom kriti izgubo drugega. “Večinoma je tako, da se ustanovitelj zaveže kriti morebitno izgubo, ker jim lastnik ne dovoli imeti višjih cen,” pojasnjuje. V Ljubljani torej lastniki JHL – največji, 87,32-odstotni je MOL.