"Prepogosto uživanje presladkih živil, zlasti sladkanih pijač povečuje tveganje za razvoj debelosti, sladkorne bolezni, zobne gnilobe in srčno-žilnih obolenj. Samo sladkane pijače naj bi kar v 30 do 50 odstotkih prispevale k razvoju debelosti. Ena do dve sladkani pijači na dan povzročita za četrtino  večje tveganje za razvoj diabetesa tipa II," poudarjajo na nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Foto: D. J. grafika Prav na te izsledke se opirata kmetijsko in zdravstveno ministrstvo, kjer trdijo, da bo imel davek na sladke pijače poleg osmih milijonov evrov, ki naj bi se z njim nakapljali v proračun, pozitivne učinke tudi na javno zdravstvo.

"Podatki ljubljanske pediatrične klinike kažejo, da slovenski mladostniki na dan popijejo premalo tekočine (900 ml namesto priporočenih 1.500 ml), od tega vnos pijač z dodanim sladkorjem pri fantih znaša 69% vseh dnevno zaužitih tekočin, pri dekletih pa 51%," pravijo na kmetijskem ministrstvu.

"Davek bo naredil več škode kot koristi"

"Znesek, ki ga bo država dobila s tem davkom je relativno majhen vis-a-vis škode, ki ga bo povzročil gospodarstvu in v primerjavi z učinki, ki naj bi jih imel z napovedanimi cilji – to pa so pozitivni učinki na javno zdravje," poudarja ekonomist Aleš Kuhar z biotehniške fakultete.

Tatjana Zagorc iz zbornice trgovinskih in živilskih podjetij pa trdi, da je predlog novega davka uničevalen za industrijo brezalkoholnih pijač: "Če preskočimo dejstvo, da je davek diskriminatoren, so predlagane davčne stopnje tako visoke, da bi praktično uničile industrijo brezalkoholnih pijač pri nas. Ko rečem industrija, si najbrž predstavljate nekaj sto družb, ampak govorimo o enajstih aktivnih podjetjih, ki zaposlujejo ljudi na kritičnih območjih, kot sta recimo Fructal v Vipavski dolini in Radenska v Pomurju."

"Zaradi konkurence tega davka podjetja ne bodo mogla v celoti prevaliti na potrošnika, ampak ga bodo morala absorbirati sama. Lahko pa se zgodi celo bumerang efekt s tem, da bodo podjetja lahko zniževala kakovost," opozarja Kuhar.

Židan najprej proti, zdaj je za

Kmetijski minister Dejan Židan je davku na sladke pijače, ko je bila v začetku prejšnjega leta ideja prvič na mizi, nasprotoval. Zdaj si je premislil.

"Trenutni osnutek predloga zakona obdavčitev predvideva za brezalkoholne pijače, ki jim je dodan sladkor oziroma sladila in energijske pijače, izključuje pa naravne sadne sokove (z naravnim sladkorjem)," pojasnjujejo na ministrstvu.

"Obdavčilo se bo nekaj, kar se bo v takšni ali drugačni obliki v vsakem primeru znašlo na trgovinskih policah, zato predlog za nas ni sprejemljiv. Slovenska industrija bo torej handikepirana, že tako se bojujemo za naše tržne deleže, ki vztrajno padajo, namesto naših se bodo na policah znašli proizvodi tujcev, ki imajo ugodnejše gospodarske razmere in so konkurenčnejši," trdi Zagorčeva in poudarja, da v je energijski vnos preko sladkih pijač pri prebivalcih le tri odstoten.