"Uvedli smo postopek, obravnava primera je v zaključni fazi," so kratki na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Tako kot kriminalisti so namreč dobili prijavo o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi se v piranski občini dogajale pri projektu vzpostavitve brezplačnega brezžičnega internetnega omrežja Free-Pi.

Prijavitelji menijo, da je občina pod vodstvom Petra Bossmana izigrala zakonodajo, a kot kažejo neuradne informacije, je zadeva širša in je nepravilnosti več. "Župan še vedno ocenjuje, da so bili postopki izpeljani zakonito. Kakšen bo zaključek KPK, pa je v tem trenutku preuranjeno napovedati," komentirajo v Bossmanovem kabinetu.

Najprej politični nepotizem

Zgodba se je sicer začela takole: podjetje iz Savinjske doline je v Ljubljani ustanovilo družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), jo preneslo na kozmetičarko z Obale, ta pa je tej d. o. o. spremenila ime v Obalni tehnološki sklad; preimenovanju je sledila tudi sprememba dejavnosti. Nato je bil za direktorja imenovan Mitja Cestnik, sicer član vodstva lokalnih SD, dva dni pozneje pa je bila družba skupaj z Bossmanovim strankarskim kolegom lastniško prenesena na občino. Vse spremembe so se zgodile v manj kot enem mesecu.

Lastnica Obalnega tehnološkega sklada je zdaj piranska občina, po podatkih Supervizorja pa je na njegov račun od lanskega poletja do januarja letos nakazala nekaj več kot 91 tisoč evrov. Mimogrede, vrednost projekta Free-Pi so uradno vselej ocenjevali na vsega 50 tisoč evrov.

Sistem nezakonit?

Kriminalisti so začeli preiskovati tudi same lokacije oddajnih točk. Po neuradnih informacijah je namreč sistem postavljen nezakonito, prijava na to temo pa je romala tudi k inšpektorju, pristojnemu za telekomunikacije. Zaradi interesa preiskave policija zadeve ne komentira. Po naših informacijah občina legalizacije oddajnega sistema ne bo plačala. "Glede na to, da gre za javna sredstva, bomo naročili revizijo projekta, da preverimo, ali so bila sredstva porabljena skladno s pogodbo," so kratki. Cestnik pa se je že obrnil na Odvetniško družbo Čeferin. "Zadeve ne bi rad komentiral, pisarno sem najel, da mi pomaga s pravnimi nasveti," trdi.

Neobičajno poceni

V Piranu so se sicer hvalili, da so brezplačno omrežje brezžičnega interneta vzpostavili po neprimerljivo nižji ceni kot v drugih mestih – ena točka naj bi jih stala le 750 evrov, medtem ko je Ljubljana za eno plačala 7.300, Domžale pa 9.200 evrov. "Verjetno je to zato, ker so na tem področju cene kartelne," je pred časom za naš časopis ocenil Cestnik, ko smo ga vprašali, kako jim je to uspelo. Trdi sicer, da so vzpostavili 60 oddajnih točk, po javno dostopnih podatkih pa jih je precej manj.