IIF, ki vključuje 450 največjih bank na svetu, med njimi tudi zasebne upnike Grčije, ki so, da bi rešili svoje naložbe, odigrali pomembno vlogo pri postavljanju pogojev Grčiji za njeno reševanje, je ocenil, da bi moral v Sloveniji posredovati stalni reševalni mehanizem ESM.

Slovenija mrzlično išče sredstva, s katerimi bi sanirala javne finance in dokapitalizirala banke, skromna pomoč državi pa bi slovenskim oblastem pomagala pri zadolževanju na obvezniškem trgu, so poudarili v IIF.

Po oceni IIF bi sicer slovenski vladi lahko med letošnjim letom in letom 2015 zmanjkalo med 9,3 in 11,8 milijarde evrov - odvisno od gospodarske aktivnosti oziroma globine krčenja bruto domačega proizvoda (BDP).

Če bi Slovenija izvedla agresivno privatizacijo, fiskalne reforme in bančno reformo ter hkrati prejela pomoč ESM, pa bi lahko obdržala dostop do kapitalskih trgov, so povedali na inštitutu. "Razpoloženje na obvezniškem trgu bi se ob zagotovitvi previdnostnega posojila izboljšalo," so zatrdili.

Z menicami se nam ni uspelo zadolžiti

Če bi previdnostno posojilo znašalo 10 milijard evrov, bi bilo glede na BDP še vedno mnogo nižje, kot je znašala finančna pomoč Grčiji, Irski, Portugalski in pred nedavnim Cipru, so spomnili.

V zvezi s Slovenijo v nadaljevanju omenja velik obseg slabih posojil, ki so se nakopičila pri slovenskih bankah, in globoko recesijo. Piše še, da se Sloveniji, ki je bila nekoč zelo zgledna nova članica unije, v torek z zakladnimi menicami ni uspelo zadolžiti za toliko, kot je upala.

Glavno sporočilo predsednice vlade Alenke Bratušek ob torkovem obisku Bruslja je sicer bilo: Slovenija bo svoje probleme rešila sama, špekulanti pa naj svoje ocene utemeljujejo z dejstvi in številkami, ne da zgolj ugibajo.