Branja današnje oprostilne obsodbe na koprskem okrožnem sodišču se ni udeležil nobeden od njiju. Prav tako ni bilo zagovornika Igorja Bavčarja, odvetnika Aljoše Dežmana, odvetnica Anka Kozamernik pa je svojo stranko, Miroslava Golubića, opravičila zaradi njegovih zdravstvenih težav.

Sodnica Meri Mikac je v obrazložitvi sodbe pojasnila, da so se veliko ukvarjali z namenom domnevno spornih pogodb, in da v dokaznem postopku niso ugotovili objektivnih znakov očitanega kaznivega dejanja: "Teorija, da bi hotel Igor Bavčar namerno oškodovati Istrabenz, da bi imela Maxima Holding korist, je po dokaznem postopku povsem zvodenela." V drugem sojenju je bilo morda ključnega pomena pričanje sodne izvedenke ekonomske in finančne stroke, ki je na prvem ni bilo.

Tožilka Mateja Jadrič Zajec je napovedala pritožbo, Kozamernikova pa je bila seveda zadovoljna z odločitvijo sodišča: "Tako bi se lahko končalo že prej."

Jadrič Zajčeva je sicer v petkovih zaključnih besedah ocenila, da dokazi, izvedeni na podlagi sklepa višjega sodišča ob razveljavitvi prve sodbe, obtožencev niso razbremenili, prav tako ne ponovno zaslišane priče. Tudi njena predlagana kazen je ostala enaka, poltretje leto zapora za Igorja Bavčarja in dve za Miroslava Golubića.

Foto: Saša Despot Mateja Jadrič Zajec Nepotreben in škodljiv posel

Tožilka je tudi vztrajala, da je Bavčar ob pomoči Golubića "zavestno sklenil za Istrabenz popolnoma nepotreben in škodljiv posel, z namenom družbi Maksima Holding, ki bi sicer iz tega posla utrpela škodo, pridobiti protipravno premoženjsko korist". Bavčar je namreč preko družbe FB investicije lastniško obvladoval Maksimo Holding in je po mnenju tožilstva poskušal prek nje prevzeti Istrabenz.

Kot je v petek nadaljevala tožilka, je Maksima Holding julija 2007 Banki Celje prodala paket delnic Intereurope, z obvezo, da jih decembra spet odkupi po precej višji ceni. Pred iztekom roka je namesto Maksime v posel vstopil Istrabenz. 20. decembra je odkupil ta paket delnic, že naslednji dan pa ga prodal Banki Celje za nižjo ceno. Na ta način naj bi Bavčar v enem dnevu Istrabenzu ustvaril za 3,7 milijona evrov izgube. Istega dne je bila med Banko Celje in Maksimo Holding sklenjena nova terminska pogodba, po kateri je slednja znova odkupila ta paket delnic julija 2008, in sicer za nekoliko nižjo ceno, kot je takrat veljala na borzi. Na koncu naj bi imela Maksima Holding 3,2 milijona evrov koristi. Brez pomoči Golubića, ki je v imenu Maksime Holding podpisal terminsko pogodbo, po mnenju Jadrič Zajčeve Bavčar posla ne bi mogel izpeljati.

Foto: Saša Despot Anka Kozamernik Ni bilo znakov kaznivega dejanja

Na drugi strani je obramba v zaključnih besedah predlagala oprostilni sodbi. Dežman je zatrdil, da iz dokaznega postopka ne izhajajo ne objektivni ne subjektivni znaki kaznivega dejanja, ker da je šlo za "gospodarsko povsem osnovan posel z namenom zagotovitve financiranja družbe Istrabenz, ki je bila v tem času na robu kreditne izpostavljenosti". Poleg tega se Bavčar v Istrabenzu ni ukvarjal s financami.
Golubićeva zagovornica Anka Kozamernik pa je dejala, da ni bilo storjeno nobeno kaznivo dejanje in da so vse priče potrdile, da je šlo za financiranje Istrabenza. Tudi pri tem naj njena stranka ne bi imela nobene vloge.

Sam Golubić je poudaril, da je samo izvrševal navodila predsednikov nadzornega sveta Maksime Holdinga, torej Bavčarja in člana uprave Istrabenza Srečka Kende. Avgusta 2007 naj bi Kendi sporočil, da ne bo več sprejemal navodil za posle, za katere bo odgovarjal sam. To, da je Bavčar lastnik družbe FB investicije, največje lastnice Maksime Holding, je Golubić po lastnih trditvah izvedel šele sredi leta 2008. Bavčarju je očital, da je to dejstvo do takrat prikrival tudi nadzornemu svetu Istrabenza.

Bavčar in Golubić sta bila zaradi namernega oškodovanja Istrabenza s preprodajo delnic Intereurope prvič obsojena leta 2019. Bavčarju so določili dve leti zapora in pol, ker je bil že leta 2017 obsojen v zadevi Istrabenz, pa izrekli enotno zaporno kazen sedem let in pet mesecev. Golubić  je dobil eno leto in osem mesecev zaporne kazni. Po njuni pritožbi je višje sodišče septembra 2020 razveljavilo sodbo.