“Mi smo po naročilu države pripravili strokovne podlage za gradnjo hitre ceste od Šentruperta do Velenja in lahko že v začetku prihodnjega leta pričakujemo javno razpravo,” pravi predsednica uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars) Mateja Duhovnik. Dodaja, da ta del severne tretje razvojne osi ni toliko vprašljiv, kot je vprašljivo nadaljevanje trase do Slovenj Gradca in dalje do avstrijske meje.

“Smiselno bi bilo del tranzita preusmeriti na železnico,” meni Duhovnikova. S tem se strinja tudi Andrej Godec, direktor direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. “Z ustreznim financiranjem bi lahko razmeroma hitro posodobili progo med Celjem in Velenjem pa tudi proti Rogaški Slatini ter nanjo preusmerili velik del tovornega in potniškega prometa,” pravi.

Težka odločitev?
Še največ dilem je okoli umeščanja hitre ceste na južnem delu, ki je v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC). “Trasa prek Laškega in dalje proti Zidanemu Mostu in Posavju je razdelila javnost, saj se nekateri zanjo zavzemajo, drugi pa ji nasprotujejo. Močan je tudi lobi, ki se zavzema za traso od Šentjurja do Kozjanskega, a dejstvo je, da nobena opcija ni ekonomsko upravičena,” pravi direktor DRSC Gregor Ficko. Dodaja, da se bo država kot skrbni gospodar verjetno težko odločila, da bi podprla takšno investicijo.