Da naj začne postopek za razrešitev Janeza Podobnika, ga je računsko sodišče pozvalo zaradi kršitve načela dobrega poslovanja na ministrstvu za okolje in prostor. Janez Janša je na poziv sicer odgovoril v 15-dnevnem roku, kot mu predpisuje zakon, odločil pa se še ni, saj želi pred tem dobiti mnenje računskega sodišča glede nekaterih zakonskih dilem, ki jih je izpostavila vladna zakonodajna služba.

	Zastavlja se vprašanje, ali bo dosledno spoštovanje načela enakosti pred zakonom veljalo tudi za politične zaveznike in prijatelje predsednika vlade. Matej Lahovnik, poslanec Zaresa

"Formalno je premier dal odgovor na poziv, ki pa ni odgovor. To je odgovor o neodgovoru. Gre za poskus prevalitve bremena odgovornosti nazaj na računsko sodišče, kar pa ni skladno z zakonom. Odločitev je še vedno na strani premierja in jo utemeljeno pričakujemo. Premier naj se odloči, ali bo poziv upošteval in dal predlog v državni zbor ali ne," je odločen predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.

Vladna zakonodajna služba dvomi o zakonski ureditvi, po kateri lahko računsko sodišče zahteva razrešitev ministra, da je ustrezna in skladna z ustavo. "Tukaj gre za tolmačenje, s katerim se ne moremo in ne smemo strinjati. Procesno je zakon popolnoma jasen in med nosilci javnih funkcij ne dela razlik. Zakon izjeme v primeru ministra ni predpisal," pravi Šoltes.

	Zanimivo, da si premier v vladi želi ministra, ki je slab gospodar in krši zakone. To je nedvomno ugotovila vrhovna revizijska institucija v državi. Milan M. Cvikl, poslanec SD

"Premier na podlagi našega poziva lahko predlaga razrešitev, o predlogu odloča državni zbor, zato smo presodili, da je on uradna oseba, ki lahko sproži postopek," odgovarja Šoltes na očitek, da bi morali poziv poslati tudi v parlament in ne le premierju.

Nismo informacijski biro
Računsko sodišče bo poslalo odgovor predsedniku vlade prihodnji teden. "Dejstvo pa je, da naš poziv ne more biti zgolj informacija. To bi pomenilo, da smo informacijski biro. Potem ne potrebujemo take institucije," še pravi Šoltes.