"Gospa je prvič po pomoč prišla oktobra, z njo sta bila mož in snaha. Bila je na vozičku, sam sem jo celo pomagal nesti po stopnicah," razlaga Boris Krabonja, mariborski humanitarec, ustanovitelj društva UP-ornik, ki zbira prostovoljna denarna sredstva za pomoč ljudem v stiski.

Po pomoč na vozičku, v trgovino peš

"Tudi pomislil nisem, da bi nekdo, ki je na vozičku, lahko bil prevarant," pravi Krabonja. Gospa je po pomoč nato prišla še trikrat, se spomni Krabonja, vse do dneva, ko je gospo srečal v Sotri.

"Prišel sem tja, ker nam je na UP-orniku zmanjkalo bonov. Najprej sem pri policah videl moškega, ki se je zelo nenavadno živčno vedel. Bil mi je sicer nekoliko znan, vendar nisem vedel, za koga gre, ko pa sem se sprehodil med policami, pa mi je postalo jasno, da je tam tudi njegova žena, ki ni na vozičku, pač pa se sprehaja med policami. Obstal sem kot vkopan, bil sem popolnoma v šoku," razlaga Krabonja.

Popolnoma brez vesti

"Še zdaj ne morem razumeti, kako se lahko nekdo dobesedno norčuje iz take stvari, kot je invalidnost. Zato sem se tudi odločil to javno povedati," pravi Krabonja, ki je jezen tudi nase. "S samo enim klikom na njen profil na Facebooku bi mi bilo vse jasno," pravi. Resnično. Na nobeni od fotografij, ki jih gospa (njeno ime je znano uredništvu) objavlja na Facebooku, ni na invalidskem vozičku, celo nasprotno, fotografije dokazujejo, da pri gibanju ni omejena (hodi v hribe, stoji na mizi ...)

Kljub srečanju v trgovini, je mož gospe h Krabonji znova prišel po pomoč v bonih. Krabonja pa je takrat zahteval, da se žena oglasi pri njemu osebno.

"Odgovornost prevzemam nase"

"Takrat je prišla k meni brez vozička in brez slabe vesti začela trditi, da ga potrebuje samo občasno. To seveda ni res," pravi Krabonja, ki je odgovornost, da je gospa neupravičeno prejela 200 evrov pomoči, prevzel nase. "Zaradi moje malomarnosti in premalo natančnega informiranja, prevzemam odgovornost nase, zato sem celotni znesek vrnil na račun UP-ornika, kar je razvidno iz izpiskov, ki jih najdete na UP-ornikovi spletni strani; datum: 8.12.2016. Tako vam želim sporočiti, da se jasno zavedam, da je vaš denar neprecenljiv in da se ne sme nihče igrati."

V dveh letih dva sleparja

Društvo UP-ornik deluje dve leti, prosilci za pomoč pa morajo svojo stisko izkazati s potrdilom CSD glede brezposelnosti ter izpiski iz TRR za zadnjo polovico leta. "Včasih jih preverjamo tudi individualno, se odpeljemo na teren, saj vemo, da papirji vedno ne povedo vsega," razlaga Krabonja, ki je na sleparje med prosilci v zadnjih dveh letih naletel le dvakrat.

Največ ljudi, ki društvo UP-ornik prosi za pomoč, je upokojencev. "70 odstotkov je upokojencev, sledijo pa mamice samohranilke in očetje samohranilci," pravi Krabonja in dodaja, da so upokojenci po spremembi zakonodaje vendarle začeli vlagati vsaj zahtevke za varstveni dodatek. 

V stiski že tretja generacija

"Mnogi upokojenci zabredejo težave, ker preprosto ne morejo plačevati položnic. Gre za ljudi, ki so 40 let delali v tovarnah, kot so MTT, Livarna ... Nikoli niso imeli veliko denarja, vendar so živeli v prepričanju, da se z delom da preživeti, tako tudi, da bodo imeli zadostno pokojnino. Vendar se jim je nabral dolg, ponavadi v višini okoli 2500 evrov, ki pa ga s svojimi pokojninami, ki znašajo od 350 evrov navzdol, ne morejo poravnati," razlaga humanitarec. Med upokojenci je tudi nekaj takih, ki so jih zapustili tudi svojci. 

"Kar me najbolj skrbi je, da gre za zgodbo, ki se zaradi zaradi nizke stopnje izobrazbe, funkcionalne polpismenosti in nizke zaposljivosti vleče že tretjo generacijo."

sergeja.hadner@zurnal24.si